Jedro

Rok za pritožbo (8 dni) je določen v prvem odstavku 25. člena ZJU. Teče od vročitve pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja. V konkretnem primeru od vročitve sklepa zaradi napačnega pravnega pouka toženke rok ni začel teči. Sodišče prve stopnje je štelo, da je začel teči z vročitvijo sklepa, s katerim je tožnikovo tožbo zavrglo, in da na njegov tek niso vplivale določbe ZZUSUDJZ.

Skladno s prvim odstavkom ZZUSUDJZ niso tekli roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom. Tudi rok za vložitev pritožbe, ki je procesna predpostavka za kasnejše sodno varstvo, je takšen rok, torej (posredno) rok za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih. To pomeni, da osemdnevni rok za vložitev pritožbe v času vročitve sklepa o zavrženju tožbe tožniku ni tekel. Njegova pritožba je pravočasna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z dne 3. 9. 2020 s spremembo tožbe z dne 2. 3. 2021. 2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da ni bil poučen o osemdnevnem roku za pritožbo. Takšnega pravnega pouka mu ni dala niti toženka niti mu ga ni dalo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim je njegovo prvo tožbo zavrglo. Tožnik je ravnal skladno s pravnim poukom toženke in vložil tožbo neposredno na sodišče. Je prava neuka stranka. Sodišče se je v sklepu sklicevalo na določbe ZZUSUDJZ, navedlo je, da rok za pritožbo ne teče. Tožnik je to upošteval in pritožbo vložil dne 1. 6. 2021. Bil je grobo zaveden. Ni bil poučen, kdaj začne teči rok za pritožbo. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja bi morala upoštevati stališče, da napačen pravni pouk ne sme imeti škodljivih posledic. Nikjer ni določeno, da začne rok za pritožbo teči od prejema sklepa sodišča. Če se smiselno uporabljajo določbe ZUP, bi se morale smiselno uporabljati tudi določbe ZZUSUDJZ. V dvomu bi morala biti odločitev v korist delavca, tožnika. Tožnik priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Navaja, da pritožba ni sklepčna, ker ne vsebuje predloga odločitve. Tožnik neutemeljeno navaja, da je prava neuka stranka, saj je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu Višji strokovni svetovalec III za okolje in prostor in urbanistično načrtovanje, na katerem je izvajal pooblastila toženke in vodil najzahtevnejše upravne postopke na prvi stopnji. Z določbami ZUP je bil seznanjen, sodišče ga je v sklepu, s katerim je njegovo prvo tožbo zavrglo, seznanilo z določbami ZJU, ki urejajo varstvo pravic. Če je bil v dvomu glede začetka teka roka za pritožbo, bi se posvetoval s pooblaščencem. Tožniku je bil zagotovljen položaj, v katerem bi bil, če mu toženka ne bi dala napačnega pravnega pouka. Poučen je bil, da mora zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi vložiti pritožbo. Ker tožnik pritožbe ni vložil pravočasno, procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene. Sodišče prve stopnje je tožbo utemeljeno zavrglo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov. Po uradni dolžnosti je pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Toženka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 3. 2020 z napačnim pravnim poukom (neposredno sodno varstvo). Tožnikova prva tožba, vložena neposredno na sodišče, je bila s sklepom zavržena. Sklep je tožnik prejel 14. 5. 2020. Dne 29. 5. 2020 je sestavil pritožbo, komisija za pritožbe iz delovnega razmerja jo je prejela 1. 6. 2020. 7. Rok za pritožbo (8 dni) je določen v prvem odstavku 25. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.). Teče od vročitve pisnega sklepa o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja. V konkretnem primeru od vročitve sklepa zaradi napačnega pravnega pouka toženke rok ni začel teči. Sodišče prve stopnje je štelo, da je začel teči z vročitvijo sklepa, s katerim je tožnikovo tožbo zavrglo, in da na njegov tek niso vplivale določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (ZZUSUDJZ; Ur. l. RS, št. 36/2020 in nadalj.).

8. Skladno s prvim odstavkom ZZUSUDJZ niso tekli roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom. Tudi rok za vložitev pritožbe, ki je procesna predpostavka za kasnejše sodno varstvo, je takšen rok, torej (posredno) rok za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih. To pomeni, da osemdnevni rok za vložitev pritožbe v času vročitve sklepa o zavrženju tožbe tožniku ni tekel. Njegova pritožba je pravočasna.

9. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo, na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.