Jedro

Ena od predpostavk za dopustnost intervencije je t.i. intervencijski interes. Tega oziroma svojo upravičenost ter dopustnost intervencije intervenient napove (v obravnavanem primeru s pismeno vlogo) tako, da pove, kateri stranki se pridružuje in opiše razmerje do tiste stranke, ki se ji pridružuje. Ali povedano drugače, dolžnost intervenienta je, da navede, v čem je njegova korist od tega, da ena stranka zmaga v sporu, in dokaže obstoj predpostavk za dopustnost njegove intervencije v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se ne dovoli stranska intervencija D.N.. Zoper sklep se je pravočasno pritožil D.N. iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena v zvezi s 381. členom Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 (v nadaljevanju ZPP/77), katerega je treba v postopku uporabiti na podlagi določila 1. odst. 498 sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS št. 26/99). Navaja, da sta odločitev sodišča, da se intervencija ne dovoli, in hkratna odločitev, da se mu dovoljuje pregled spisa, medsebojno izključujoči. Prvemu dopisu z dne 25.4.2001 je dostavil le darilno pogodbo in aneks, ker je le za te vedel, da jih v spisu zagotovo ni. Sodišče bi moralo najprej dovoliti pregled spisa in mu omogočiti dopolnitev vloge z dokazi, za katere bi ugotovil, da jih v spisu ni in šele nato odločiti. Po pregledu spisa tako v spis prilaga listine, za katere predlaga, da se upoštevajo kot del pritožbe. S tem dokazuje pravni interes za pravdo in predlaga, da se stranska intervencija dopusti, podrejeno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožba ni utemeljena. Zatrjevanega nasprotja med odločitvijo sodišča, da pritožniku ne dovoli intervencije, in odločitvijo, da mu dovoli pregled spisa, ni. Za dopustnost intervencije je potreben t.i. intervencijski interes, t.j. pravna korist intervenienta od tega, da ena stranka v sporu zmaga (2. odst. 206. čl. ZPP/77), medtem ko se pregled spisa dovoli osebi, ki ima opravičeno korist (2. odst. 150. čl. ZPP/77). Pogoji za dovolitev intervencije so torej povsem drugi kot za dovolitev pregleda spisa, zato si različni odločitvi sodišča o vlogah pritožnika ne nasprotujeta. Kdor ima pravno korist od tega, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. Izjavo o vstopu v pravdo lahko da intervenient na naroku ali s pismeno vlogo (1. in 3. odst. 206. čl. ZPP/77). Iz citirane zakonske določbe je razvidno, da je ena od predpostavk za dopustnost intervencije t.i. intervencijski interes. Tega oziroma svojo upravičenost ter dopustnost intervencije pa intervenient napove (v obravnavanem primeru s pismeno vlogo) tako, da pove, kateri stranki se pridružuje in opiše razmerje do tiste stranke, ki se ji pridružuje. Ali povedano drugače, dolžnost intervenienta je, da navede, v čem je njegova korist od tega, da ena stranka zmaga v sporu, in dokaže obstoj predpostavk za dopustnost njegove intervencije v pravdi. Podobno, kot mora stranka navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi se dokazujejo ta dejstva (2. odst. 7. čl. ZPP/77), mora intervenient navesti dejstva, s katerimi utemeljuje svojo intervencijo, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazuje. Vendar pa pritožnik v svojih vlogah pove le, da intervenira na strani tožeče stranke, ne pove pa v kakšnem razmerju je do te stranke. Tega ne stori še tudi v pritožbi, čeprav je, kot navaja sam, spis že pregledal. Torej neutemeljeno trdi tudi, da zaradi nepoznavanja spisa ni imel možosti dopolniti svoje vloge. Zgolj s predložitvijo dokazov brez utreznih dejanskih trditev torej pritožnik ne more uspeti - tudi ne v pritožbi. Pritožbeno sodišče je zato njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2.tč. 380. čl. ZPP/77).