Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da že določba prvega odstavka 128. člena ZD omogoča, da se dedovanje omeji na kateremkoli delu premoženja, ki po vrednosti ustreza višini terjatve. Za omejitev dedovanja na le določeno zapustnikovo premoženje, pri katerem vztraja pritožba, ni zakonske podlage. Ni pa ovir, da se RS ne bi mogla z dedičem zapustnikovega premoženja dogovoriti drugače. Takšno je tudi stališče sodne prakse. Na podlagi določbe 129. člena ZD pa je dopustno, da se upnica odpove pravici do omejitve dedovanja na določenem premoženju.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep in sklep o dedovanju sodišča prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom in sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje sklenilo, - da se dedovanje po pokojnem A. A. omeji do višine zneska družbene denarne pomoči, ki znaša 8.896,95 EUR, kar ustreza 21% vrednosti zapuščine (41.543,59 EUR) tako, da se 21/100 nepremičnin k.o. X: parcela 179/1, parcela 243/5, parcela 243/6, parcela 1560, 21/100 denarnih sredstev na Banki, d. d., št. računa 000, 21/100 osebnega avta Peugeot 206, letnik 2002, reg. št. ..., izroči državi Republiki Sloveniji (mat. št. ...), zastopani po Državnem odvetništvu, Zunanji oddelek ...; - 79/100 nepremičnin k.o. X: parcela 179/1, parcela 243/5, parcela 243/6, parcela 1560, 79/100 denarnih sredstev na Banki, d. d., št. računa 000 in 79/100 osebnega avta Peugeot 206, letnik 2002, reg. št. ... deduje zapustnikov brat B. A.; - denarna sredstva na Banki, d. d., se po pravnomočnosti sklepa prenesejo na RS do 21/100 in na dediča B. A. do 79/100; - lastništvo na osebnem avtu Peugeot 206 se po pravnomočnosti sklepa prenese v deležu 21/100 na RS in na dediča B. A. do 79/100; - po pravnomočnosti sklepa se bo po po uradni dolžnosti na nepremičninah v zemljiški knjigi opravila vknjižba lastninske pravice; - upnik RS terjatev v višini 97,58 EUR in upnik C., d. d., terjatev v skupni višini 1.178,07 EUR na dan zapustnikove smrti uveljavita v pravdi; - zapuščinska taksa se odmeri po tar. št. 9211 ZST-1 v višini 432,00 EUR.

2. Zoper to odločbo se je pritožila Republika Slovenija iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga ustrezno spremembo sklepa, podredno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je v postopku predlagala omejitev dedovanja v višini 8.896,95 EUR, pri čemer je na zapuščinskih obravnavah izrecno izpostavila in predlagala, da se dedovanje po zapustniku omeji zgolj na denarnih sredstvih pri Banki, d. d., v višini 326,76 EUR in na nepremičnini parc. št. 243/6 k.o. X, ne pa tudi na preostalih treh nepremičninah v k.o. X in motornem vozilu, ker bi razpolaganje z navedenimi nepremičninami in avtomobilom zanjo predstavljalo zgolj nesorazmerno breme oziroma bi bilo razpolaganje s tem premoženjem povezano z nesorazmernimi stroški, zaradi česar se je v tem delu na podlagi 1. odst. 129. člena ZD odpovedala omejitvi dedovanja. Sodišče prve stopnje je s svojo odločitvijo neutemeljeno in pravno nevzdržno poseglo v upničino pravico do odpovedi pravice do omejitve dedovanja oziroma je to njeno pravico kršilo z utemeljitvijo, da s pavšalno trditvijo, da bi osebni avto zapustnika in vse ostale nepremičnine, razen nepremičnina parc. št. 243/6 k.o. X, zanjo predstavljalo nesorazmerno breme, ne more uspeti. Če se izkustveno pričakuje, da bodo stroški, povezani s prevzemom nepremičnine, večji od njene vrednosti, ali gre za težko vnovčljivo premoženje, se RS lahko odpove omejitvi dedovanja. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da se omejitev opravi na vsakem predmetu zapuščine. To bi v praksi pomenilo nepotrebno drobljenje solastninskih deležev na nepremičninah, kar bi onemogočalo ali vsaj znatno otežilo racionalno gospodarjenje ter zgolj stroškovno in upravljalsko breme upnice. ZD ne govori o omejitvi dedovanja na celotni zapuščini v sorazmernih deležih, temveč določa, da se omejitev izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina RS, če se je pomoč financirala iz proračuna RS. Omejitev dedovanja je po vsebini namenjena poplačilu terjatve, ki jo ima do zapuščine RS, torej ima smisel samo, če je RS v korist. Sodišče je naročilo cenitev celotne zapuščine, čemur je upnica vseskozi izrecno nasprotovala, zaradi česar ni pravilen zaključek sodišča, da se je s cenilnimi poročili sodnih izvedencev strinjala oziroma da jim ni nasprotovala. Takšen zaključek je v nasprotju z listinami v spisu, kar je bistvena kršitev pravil postopka. Neekonomična je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je solastniški delež določilo tudi na več kot 21 let starem vozilu zapustnika Peugeot 206. Poleg tega iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, kje se navedeno vozilo nahaja. Glede na navedeno je evidentno, da je sodišče v izpodbijanem sklepu, ki ne vsebuje ne ugotovitvenega in ne razglasitvenega dela, nepopolno ugotovilo dejansko stanje, napačno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo pravila postopka.

3. Dedič B. A. na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Zmotno je pritožbeno stališče, da že določba 1. odst. 128. člena Zakona o dedovanju (ZD) omogoča, da se dedovanje omeji na kateremkoli delu premoženja, ki po vrednosti ustreza višini terjatve. Za omejitev dedovanja na le določeno zapustnikovo premoženje, pri katerem vztraja pritožba, ni zakonske podlage. Ni pa ovir, da se RS ne bi mogla z dedičem zapustnikovega premoženja dogovoriti drugače. Takšno je tudi stališče sodne prakse.1 Republika Slovenija torej ne more uspešno zahtevati, da bi se dedovanje omejilo zgolj na celotni nepremičnini parc. št. 243/6 k.o. X in celotni vrednosti denarnih sredstev na računu pri Banki, d. d. Na podlagi določbe 129. člena ZD pa je dopustno, da se upnica odpove pravici do omejitve dedovanja na določenem premoženju. Vendar to pomeni, da bi ji v konkretnem primeru bilo izročeno le sledeče premoženje: 21/100 parcele 243/6 k.o. X in 21/100 denarnih sredstev na računu pri banki. Ker iz izjav RS na zapuščinskih obravnavah ni razvidno, ali je RS izbrala to drugo možnost, sodišče prve stopnje pa tudi ni z njo razčistilo, kaj v resnici želi in ji predočilo, da za omejitev dedovanja v celoti le na določeno zapustnikovo premoženje, pri katerem vztraja pritožba, ni zakonske podlage, je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbi ugodilo, izpodbijano odločbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da omogoči pritožnici, da se izjavi, katero od dveh možnosti želi uveljaviti: prvič takšno, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, drugič pa takšno, kot je pritožbeno sodišče navedlo zgoraj. Odločitev o razveljavitvi sklepa temelji na oceni, da razveljavitev ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in da bi v primeru drugačne odločitve pritožbeno sodišče poseglo v ustavno zagotovljeno pravico do pritožbenega preizkusa.

6. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje z RS razjasni prej navedeno dilemo, nov sklep o dedovanju pa naj vsebuje vse bistvene sestavine, ki so določene v 214. členu ZD, na kar utemeljeno opozarja pritožba v zadnjem odstavku. V sklepu o dedovanju mora sodišče ugotoviti, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino, katere pravice gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam, dedni naslov, na podlagi katerega dedujejo, razglasitev oseb za dediče, izrek o omejitvi dedovanja po 128. členu ZD itd. 7. Če je Republika Slovenija menila, da cenitev nepremičnin ni potrebna, to še ne pomeni, da je konkretizirano nasprotovala izdelani cenitvi. Zato so tovrstne pritožbene navedbe neutemeljene.

1 Odločbe VSL I Cp 923/2020, I Cp 2788/2014, I Cp 833/2022, I Cp 57/2023, VSK I Cp 497/2020