U-I-302/94

6. 5. 1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Krajevne skupnosti Murgle, ki jo zastopa Bogdana Žigon - Roth, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 6. maja 1999

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Ljubljana Vič - Rudnik (Uradni list RS, št. 62/94) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica predlaga oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine Ljubljana Vič - Rudnik (v nadaljevanju: Uredba). Izpodbija 5. člen Uredbe v delu, s katerim je gradnja sanitarnega objekta na parc. št. 302/6 k. o. Trnovsko predmestje (št. posega 1208) določena kot poseg v prostor, ki ga ni mogoče legalizirati. Takšna ureditev naj bi bila v nasprotju z osnutkom prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora za območja nedovoljenih posegov v prostor Občine Ljubljana Vič - Rudnik, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod in ki je bil podlaga za pripravo Uredbe. V tem osnutku je bil namreč sporni objekt razvrščen v tisto skupino posegov v prostor, ki naj bi jih bilo mogoče legalizirati. Ker naj bi bila z Uredbo uveljavljena rešitev, ki ni bila predvidena v osnutku prostorsko ureditvenih pogojev, sprejeta rešitev po mnenju pobudnice ni v skladu z Uredbo o postopku priprave in sprejemanja prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 56/93 in 47/94 - v nadaljevanju: Uredba o postopku) in tudi ne z Zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 71/93 in 44/97 - v nadaljevanju: ZUN).

2.Pobudnica izpodbija tudi postopek sprejemanja Uredbe, češ da ni potekal tako, kot to določa ZUN. Po navedbah pobudnice je izpodbijano uredbo sprejela Vlada, ker takšnega akta v predpisanem roku ni sprejela Občina, vendar pa Vlada pri tem ni spoštovala določb ZUN, po katerih mora biti pred sprejetjem takšnega akta zagotovljena razprava. Po mnenju pobudnice je razprava o osnutku takšnega akta potrebna tudi v primeru, ko akt legalizacije namesto občine sprejme Vlada.

3.Pobudnica izkazuje svoj pravni interes za vložitev pobude s tem, da je bila investitor pri izgradnji spornega objekta in da je vložila zahtevo za legalizacijo nedovoljenega posega ter vplačala predpisani znesek depozita.

4.Vlada v odgovoru na pobudo navaja, da razvrstitev spornega objekta v skupino posegov, ki jih ni mogoče legalizirati, ni v nasprotju z ZUN. V zvezi s spornim objektom (poseg št. 1208)

Vlada navaja, da je Izvršni svet Skupščine Občine Ljubljana Vič - Rudnik na podlagi pripomb iz javne razprave zavzel stališče, da se objekt razvrsti med posege, za katere legalizacija ni možna. Tako je bil osnutek akta legalizacije na podlagi stališč Izvršnega sveta do pripomb in predlogov iz javne razprave dopolnjen in z navedeno dopolnitvijo predložen Skupščini Občine Ljubljana Vič - Rudnik v sprejetje.

Vlada v odgovoru na pobudo podrobneje prikazuje potek postopka v zvezi s sprejemanjem izpodbijane uredbe. Upravni organ Občine Ljubljana Vič - Rudnik je Ministrstvu za okolje in prostor pravočasno predložil predpisano evidenco nedovoljenih posegov in dokumentiran predlog postopka priprave in sprejemanja prostorsko ureditvenih pogojev. Ministrstvo je potrdilo navedeno evidenco in predlog postopka priprave ter o tem obvestilo upravni organ Občine. Osnutek akta o legalizaciji je bil nato javno razgrnjen. V okviru javne razgrnitve, ki je trajala 30 dni, so bile opravljene tudi tri javne obravnave. Po končani javni razgrnitvi in javnih obravnavah je Izvršni svet obravnaval pripombe in predloge k razgrnjenemu osnutku akta legalizacije in do njih zavzel stališča. Odgovori oziroma stališča Izvršnega sveta do pripomb so bili posredovani vsem, ki so dali pripombe, in tudi vsem krajevnim skupnostim. Na podlagi teh stališč je bil osnutek akta legalizacije dopolnjen, nanj pa so bila pridobljena tudi soglasja pristojnih organov in organizacij. Izvršni svet je po pridobitvi vseh soglasij in uskladitvi glede na pripombe in predloge iz javne obravnave pripravil predlog akta legalizacije in ga predložil Ministrstvu za okolje in prostor v potrditev.

Ministrstvo je predlog akta legalizacije potrdilo, Izvršni svet pa je nato predlog akta predložil v obravnavo in sprejetje Skupščini Občine Ljubljana Vič - Rudnik. Skupno zasedanje zborov skupščine je bilo sklicano za 6. 7. 1994, vendar zaradi nesklepčnosti dveh zborov ni bilo opravljeno. Tako je bil zamujen zadnji rok 10. 7. 1994, ko bi skupščina občine po Zakonu lahko dokončno sprejela akt legalizacije. Upravni organ Občine je nato vse pripravljeno gradivo izročil takratnemu Zavodu Republike Slovenije za prostorsko planiranje, ki je na tej podlagi pripravil dokončen predlog akta o legalizaciji, ki ga je Vlada sprejela z izpodbijano uredbo. Po navedbah Vlade je bila izpodbijana uredba v celoti pripravljana na podlagi gradiva, ki ga je Zavodu izročil upravni organ občine, tako da je bila Uredba sprejeta s takšno vsebino, kot je bila določena v predlogu akta legalizacije, ki je bil predložen skupščini Občine. Tako določenega predloga izpodbijane uredbe Vlada ni ponovno predložila v javno razpravo, saj takšna obveznost ni predvidena niti v ZUN niti v Uredbi o postopku. Tako izvedeni postopek sprejemanja izpodbijane uredbe je po mnenju vlade skladen z ZUN, zato naj bi bila pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe neutemeljena.

B.

6.Z izpodbijano uredbo so bili določeni prostorsko ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora Občine Ljubljana Vič - Rudnik. S takšnim prostorsko izvedbenim aktom se v skladu z določbami 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZUN (Uradni list RS, št. 18/93 - v nadaljevanju: novela ZUN) določijo območja, na katerih je ob izpolnitvi predpisanih pogojev možna sanacija oziroma legalizacija nekaterih nedovoljenih posegov v prostor, ter določijo posegi v prostor, ki jih ni mogoče legalizirati. Zaradi navedene vsebine se takšen prostorsko izvedbeni akt imenuje tudi akt legalizacije. Takšen akt se sprejme po postopku, ki je predviden v določbah 34. do 40. člena ZUN in katerega osnovne značilnosti so: osnutek akta izdela pooblaščeni pripravljalec; ko izvršni svet občinske skupščine ugotovi, da je osnutek akta pripravljen v skladu z zakonom, ga predloži v javno razgrnitev in javno obravnavo; po preteku javne razgrnitve obravnava izvršni svet pripombe in predloge in zavzame do njih stališče; na podlagi teh stališč se osnutek akta dopolni in po pridobitvi soglasja pristojnih organov predloži občinski skupščini v sprejetje. Iz odgovora Vlade in pridobljene dokumentacije je razvidno, da je postopek priprave in sprejemanja izpodbijanega akta potekal v skladu z navedenimi določbami ZUN. V osnutku prostorskih ureditvenih pogojev, ki jih je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, je bil sporni objekt na parc. št. 302 k.o. Trnovsko predmestje sicer razvrščen v tisto skupino posegov v prostor, ki jih je mogoče legalizirati. Vendar je Izvršni svet Skupščine Občine Ljubljana Vič - Rudnik na podlagi pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave zavzel stališče, da se sporni objekt razvrsti med posege, pri katerih legalizacija ni možna.

7.Na podlagi takšnega stališča je bil osnutek izpodbijanega akta dopolnjen in predložen Skupščini Občine Ljubljana Vič - Rudnik v sprejetje. Tako je glede spornega objekta v dokončnem osnutku, predloženem občinski skupščini, dejansko prišlo do drugačne rešitve, kot je bila predvidena v prvotnem gradivu pooblaščenega pripravljalca, vendar je takšna možnost povsem skladna z določbami 39. člena ZUN. Odločitev Izvršnega sveta, da se v dokončnem osnutku akta legalizacije sprejme drugačna rešitev določenega vprašanja, kot je bila predvidena v javno razgrnjenem osnutku (kar je posledica stališč, zavzetih do pripomb in predolgov iz javne razgrnitve), ni v nasprotju z določbami ZUN, zato je pobuda za presojo izpodbijanega akta v tem delu neutemeljena in jo je bilo treba zavrniti.

7.S 16. členom novele ZUN, ki je prehodna določba, je bila uvedena posebna vrsta prostorskih ureditvenih pogojev - prostorski ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora zaradi nedovoljenih posegov v prostor. Z njim so bile urejene tudi posebnosti glede vsebine in postopka priprave in sprejemanja navedenega akta. Za njegovo pripravo in sprejem so bile po prvem odstavku citiranega člena zadolžene občine. Za primer, če občina takšnega akta ne bi sprejela v predpisanem roku (v 15 mesecih od uveljavitve novele ZUN), je v četrtem odstavku 16. člena ZUN predvideno, da pripravo takšnega akta zagotovi Ministrstvo za okolje in prostor, sam akt pa sprejme Vlada z uredbo. Podrobnejši postopek njegove priprave in sprejemanja je bil določen z Uredbo o postopku. V skladu z določbami novele ZUN in Uredbe o postopku so postopek za sprejetje izpodbijanega akta legalizacije pričeli organi Občine Ljubljana Vič - Rudnik in ga tudi pripeljali do zadnje faze - do predložitve skupščini v sprejetje. Postopek je potekal v skladu z določbami ZUN, v njegovem okviru je bila izvedena 30 dnevna javna razgrnitev osnutka, v času razgrnitve pa so bile organizirane tri javne obravnave. Ker skupščina Občine Ljubljana Vič - Rudnik v predvidenem roku ni opravila zadnjega dejanja v tem postopku (sprejetje akta), je to dejanje v skladu s četrtim odstavkom 16. člena novele ZUN storila Vlada z izpodbijano uredbo.

8.Namen javne razgrnitve in javne obravnave prostorskih izvedbenih aktov po določbah 37. in 38. člena ZUN je zagotoviti, da se zainteresirani posamezniki in skupine seznanijo s predvideno ureditvijo, da nanjo reagirajo in da pripravljalci na podlagi teh reakcij še enkrat pretehtajo svoj predlog. Izvedba javne razgrnitve in javne obravnave lahko torej prispeva k bolj demokratični, bolj argumentirani in bolj pretehtani odločitvi (gl. npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-126/93 z dne 18. 11. 1993, Uradni list RS, št. 67/93 in OdlUS II, 105). Do pripomb in predlogov, danih v času javne razgrnitve, je dolžan predlagatelj prostorskega izvedbenega akta zavzeti stališča, pripomb pa ni dolžan upoštevati pri oblikovanju besedila osnutka akta, ki se pošlje v sprejem občinskemu svetu (prej skupščini občine; prvi odstavek 39. člena ZUN). V navedeno zakonsko materijo Uredba o postopku ne posega. V 3. in 4. členu določa samo rok, v katerem je moral tedanji izvršni svet občine sprejeti sklep o javni razgrnitvi, in posledice zamude tega roka ter določa primere, ko mora ta sklep sprejeti Vlada namesto izvršnega sveta občine. Iz navedenih določb Uredbe o postopku izhaja, da je dolžna Vlada sprejeti sklep o javni razgrnitvi, pristojna republiška upravna organizacija pa opraviti javno razgrnitev in v njenem okviru javno obravnavo prostorskih ureditvenih pogojev (akta legalizacije) po določbah ZUN samo v primerih, ko zaradi neizpolnitve zakonske obveznosti občine upravna organizacija prevzame celoten postopek priprave akta, in v primerih, ko iz istega razloga prevzame postopek priprave akta pred izvedbo javne razgrnitve.

Ker je Vlada prevzela postopek sprejemanja akta legalizacije v sklepni fazi, potem, ko je bila javna razgrnitev že opravljena, ni bila dolžna opraviti ponovne javne razgrnitve.

Tega ji ne nalagata niti ZUN niti Uredba o postopku. Zahteva 37. člena ZUN po izvedbi javne razgrnitve in zahteva 38. člena ZUN po javni obravnavi v času javne razgrnitve pa sta bili spoštovani, zato je bilo treba pobudo za oceno zakonitosti postopka izpodbijane uredbe kot neutemeljeno zavrniti.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč - Korošec, Milojka Modrijan in dr. Dragica Wedam - Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k : Franc Testen