Jedro

Pod točko 5 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in argumentiralo, da se obsojenčeve pravnomočno ugotovljene premoženjske razmere niso poslabšale ampak kvečjemu še izboljšale, saj se je v vmesenem času (8. 9. 2021) zaposlila tudi njegova žena V. M.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče, na podlagi določbe četrtega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrnilo predlog obsojenega D. M. z dne 1. 10. 2021 za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka (sodnih taks) v skupnem znesku 770,00 EUR.

2. Zoper sklep se je obsojeni pravočasno pritožil. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obsojenega D. M. je Okrožno sodišče v ... s sodbo z dne 20. 5. 2021, opr. št. III K 23371/2021, spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je kazen dveh let in šestih mesecev zapora, ki pa se izvrši na alternativni način s t. i. vikend zaporom. Obenem mu je izreklo stransko denarno kazen v znesku 2.000,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v petih zaporednih mesečnih obrokih. Po prvem odstavku 95. člena ZKP je sodišče prve stopnje obsojencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka in plačilo sodne takse v najnižji vrednosti, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe. Odločbo o stroških kazenskega postopka je prvo sodišče utemeljilo s tem, da je obsojenec zaposlen, da je lastnik dveh osebnih avtomobilov višjega cenovnega razreda, da je leta 2020 dodatno zaslužil 12.000,00 EUR z igranjem pokra. Poleg tega pa je družina prejemala mesečno 1.200,00 EUR otroških dodatkov. Višje sodišče v Celju je po pritožbi obsojenčevega pooblaščenega zagovornika s sodbo z dne 7. 9. 2021, opr. št. II Kp 23371/2021, zagovornikovo pritožbo zavrnilo in v celoti potrdilo prvostopenjsko sodbo, torej tudi v odločbi o stroških kazenskega postopka. Tudi pritožbeno sodišče je obsojencu naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo. Sodba, s tem pa tudi odločba o stroških kazenskega postopka, je postala pravnomočna 9. 9. 2021. Glede na to, da je bil obsojeni s pravnomočno sodno odločbo zavezan k plačilu stroškov kazenskega postopka, med njimi tudi sodne takse, ki je strošek kazenskega postopka iz 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, je prvostopenjsko sodišče 20. 9. 2021 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse v roku 15 dni in sicer: po tar. št. 7114 v znesku 280,00 EUR, po tar. št. 7110 v znesku 35,00 EUR, po tar št. 71110 v znesku 35,00 EUR in po tar. št. 7122 v znesku 420,00 EUR, oziroma skupaj 770,00 EUR. Obsojenemu je bil plačilni nalog vročen 22. 9. 2021. 5. Kot pravilno pojasnjuje prvostopenjsko sodišče pod točko 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa, sme sodišče v odločbi, s katero odloči o stroških postopka, obdolženca oprostiti povrnitve vseh stroškov ali dela stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati. Kot je bilo obrazloženo že zgoraj, sodišči prve in druge stopnje takšnih okoliščin tekom sojenja nista ugotovili. Citirano zakonsko določilo pa dopušča, da predsednik senata prvostopenjskega sodišča na predlog obdolženca s posebnim sklepom slednjega oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka, odloži njihovo plačilo, ali pa mu dovoli, da jih povrne v obrokih, če se zgoraj navedene okoliščine ugotovijo po izdaji odločbe o stroških. Povedno drugače, sodišče prve stopnje bi lahko obsojenca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, v konkretnem primeru sodne takse, če bi ugotovilo, da so se v času po izdaji pravnomočne obsodilne sodbe, torej po 7. 9. 2021, obsojenčeve premoženjske razmere spremenile v tolikšni meri, da bi plačilo 770,00 EUR sodne takse pomenilo grožnjo vzdrževanju obsojenca in njegove družine.

6. Pod točko 5 obrazložitve izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in argumentiralo, da se obsojenčeve pravnomočno ugotovljene premoženjske razmere niso poslabšale ampak kvečjemu še izboljšale, saj se je v vmesenem času (8. 9. 2021) zaposlila tudi njegova žena V. M. Družina je v času odločanja na prvi stopnji prejemala kar 1.299,39 EUR denarne socialne pomoči in otroških dodatkov, občasne prejemke pa je imel tudi obsojenčev sin A. M. 7. V aktualni pritožbi obsojenec izpodbija zaključke prvega sodišča s trditvijo, da naj bi prvo sodišče spregledalo, da je njegova žena zaposlena le za polovični delovni čas, sam pa se nahaja na prestajanju kazni in je tako izključen iz socialnih transferjev.

8. Sodišče druge stopnje zavrača obsojenčeve pritožbene navedbe kot neutemeljene in soglaša z zaključki izpodbijanega sklepa. Obsojenec je v zvezi z okoliščino, za katero zatrjuje, da je bila spremenjena, t. j. prestajanjem kazni, zanemaril pomembno dejstvo, da se mu kazen zapora po četrtem odstavku 86. člena ZKP izvršuje na alternativni način, ko med prestajanjem zapora še naprej dela in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Tako samo prestajanje zaporne kazni na alternativni način nikakor ni vplivalo na obsojenčeve pridobitne zmožnosti, saj mu je takšna oblika izvrševanja kazni zapora bila izrečena prav z namenom, da se mu omogoči, da ob prestajanju kazni nadaljuje z delom. Obenem sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom prvega sodišča, da zaposlitev obsojenčeve žene, četudi zgolj za polovični delovni čas, pomeni izboljšanje premoženjskih razmer družine, ki pa so še vedno varovane tudi z denarno socialno pomočjo in otroškimi dodatki. Na podlagi navedenega sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da se obsojenčeve premoženjske razmere po izreku pravnomočne sodne odločbe niso poslabšale in ni mogoče sklepati o naknadni ogroženosti vzdrževanja obsojenca in njegove družine v smislu določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP. Tako gre zaključiti, da je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča pravilen in zakonit. 9. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Pritožbeno sodišče obsojencu ni odmerilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških kazenskega postopka, saj se po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), v postopkih odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu, taksa ne plača.