Jedro

Pripravljalni vlogi toženke po pooblaščencu sta bili vloženi po tem, ko je bila toženka (in tudi pooblaščenec) seznanjena, da je toženih le še 12 oseb, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je toženkine pravdne stroške odmerilo glede na znižano vrednost spornega predmeta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se sklep o izvršbi z dne 28. 11. 2001, opr. št. I 2001/12848, za toženko razveljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in se postopek ustavi. Tožeči stranki je naložilo, da toženki povrne 99,95 EUR pravdnih stroškov.

2. Toženka v pravočasni pritožbi izpodbija odločitev sodišča glede stroškov postopka (II. točka izreka) in navaja, je napačno stališče sodišča, da je bilo v času, ko je toženko zastopal pooblaščenec, toženih le še 12 strank, zato je vrednost spornega predmeta v tem času znašala 951,60 EUR (in ne prvotnih 4.617,71 EUR). Navaja, da je bila ves čas do izjasnitve toženke glede umika tožbe zoper njo, kot vrednost spornega predmeta navedena prvotna vrednost, tudi še na pozivu sodišča toženki z dne 1. 10. 2014, naj se izjavi o umiku. Tožeča stranka tako očitno ni nikoli umaknila dela tožbenega zahtevka, sodišče pa tudi nikoli med postopkom ni odločilo o delnem umiku tožbenega zahtevka, tako da bi znižalo vrednost spornega predmeta. Pooblaščenec je toženki izstavil račun za opravljeno storitve po prvotni vrednosti, saj ni razpolagal s podatkom, da je sodišče odločilo o delnem umiku tožbenega zahtevka in bi bila zato vrednost spornega predmeta nižja. Toženka je tako upravičena do povrnitve stroškov glede na prvotno vrednost spornega predmeta, skladno s priglasitvijo v vlogi 3. 10. 2014. Predlaga ustrezno spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbena graja, da je toženka upravičena do povrnitve stroškov glede na prvotno vrednost spornega predmeta 4.617,71 EUR (in ne glede na zmanjšano vrednost 951,60 EUR), je neutemeljena. Prvostopenjsko sodišče je v 5. točki obrazložitve sklepa pravilno ugotovilo, da je bilo v času, ko je toženko zastopal pooblaščenec, toženih le še 12 oseb, zato je vrednost spornega predmeta takrat znašala 951,93 EUR in ne več prvotnih 4.617,71 EUR, saj so preostali toženci že predhodno plačali delež, ki je odpadel nanje, oziroma so s tožečo stranko sklenili poravnavo. Pritožbeno sodišče pripominja, da iz sklepa prvostopenjskega sodišča z dne 13. 5. 2014, opr. št. VI P 500/2005, ki je bil toženki vročen 16. 5. 2014, jasno izhaja, da je toženih le še 12 oseb.

6. Pripravljalni vlogi toženke po pooblaščencu z dne 26. 5. 2014 in z dne 16. 6. 2014 sta bili torej vloženi po tem, ko je bila toženka (in tudi pooblaščenec) seznanjena, da je toženih le še 12 oseb, zato je pravilna odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je toženkine pravdne stroške odmerilo glede na znižano vrednost spornega predmeta (951,93 EUR). Nadaljnje pritožbene navedbe, da sodišče nikoli ni odločilo o delnem umiku tožbenega zahtevka, tako da bi znižalo vrednost spornega predmeta, so brezpredmetne. Iz spisovnega gradiva namreč izhaja, da je sodišče ves čas postopka (zaradi delnih umikov tožbe zoper posamezne tožence) izdajalo sklepe o delnih ustavitvah postopka, ki pa so deklaratorne narave, saj delni umik tožbe učinkuje neposredno. Glede na navedeno očitno, je prvostopenjsko sodišče pri izdaji sklepa, s katerim je toženko pozvalo, ali soglaša z umikom tožbe, očitno spregledalo pravo vrednost spornega predmeta in (v uvodu/glavi sklepa) zapisalo prvotno vrednost, kar pa ne vpliva na to, kakšna je resnična vrednost spornega predmeta, od katere se odmerjajo odvetniški stroški.

7. Pritožbene navedbe niso utemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo toženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v izpodbijanem delu potrdilo.