Jedro

Tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo dogovorjenega avtorskega honorarja, povečanega za civilno kazen na podlagi 3. odstavka 168. člena ZASP, ter posledično uveljavlja prepovedni in odstranitveni zahtevek zaradi namerne kršitve avtorskih pravic, podrejeno pa uveljavlja zahtevek za plačilo odškodnine na temelju kršitve izključnih avtorskih pravic, patenta in dejanj nelojalne konkurence. Podrejeni zahtevek je postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen, kar je dopustno glede na 3. odstavek 182. člena ZPP. V primeru uveljavljanja podrejenega zahtevka sodišče o njem odloči le, če ne ugodi primarnemu zahtevku, sicer pa se v eventualni zahtevek sploh ne sme spuščati, saj je to v nasprotju za načelom dispozitivnosti.

Ničnost patenta v predmetni zadevi zaenkrat ne predstavlja predhodnega vprašanja, saj mora sodišče najprej odločati o primarnem zahtevku, zato pogoji za prekinitev postopka še niso podani.

Odločitev sodišča prve stopnje, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je v nasprotju z načelom ekonomičnosti in smotrnosti postopka. Sodišče mora pri odločanju o prekinitvi postopka iz razloga po 1. točki 1. odstavka 206. člena ZPP izhajati iz načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pri tem upoštevati pravice strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Glede na dejstvo, da je bila tožba v predmetnem postopku vložena že pred več kot tremi leti, postopek za ugotovitev ničnosti patenta pa se je pričel šele 2.6.2009, je čakanje na pravnomočno odločitev v zadevi ničnosti patenta v obravnavanem primeru nesmotrno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v sporu o ničnosti patenta številka 21578, ki se vodi pod opr. št. IV Pg 1778/2009 tega sodišča, na podlagi 1. točke 1. odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku, ker je ocenilo, da je vprašanje veljavnosti navedenega patenta predhodno vprašanje v obravnavanem sporu.

Zoper sklep sta vložili pritožbo tožeči stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (pritožbeni razlogi po 1. in 3. točki 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču sta predlagali naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in toženi stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti.

Pritožba je utemeljena.

Tožeči stranki po spremembi tožbe, ki jo je sodišče prve stopnje dopustilo s sklepom, opr. št. VI Pg 77/2007-23, z dne 19.11.2009, od tožene stranke zahtevata plačilo dogovorjenega avtorskega honorarja, povečanega za civilno kazen na podlagi 3. odstavka 168. člena ZASP ter posledično uveljavljata prepovedni in odstranitveni zahtevek zaradi namerne kršitve avtorskih pravic, podrejeno pa uveljavljata zahtevek za plačilo odškodnine na temelju kršitve izključnih avtorskih pravic, patenta in dejanj nelojalne konkurence. Podrejeni zahtevek je postavljen za primer, če bo primarni zahtevek zavrnjen, kar je dopustno glede na 3. odstavek 182. člena ZPP. V primeru uveljavljanja podrejenega zahtevka sodišče o njem odloči le, če ne ugodi primarnemu zahtevku, sicer pa se v eventualni zahtevek sploh ne sme spuščati, saj je to v nasprotju za načelom dispozitivnosti.

Pravilno je pritožbeno stališče, da ničnost patenta številka 21578 v predmetni zadevi zaenkrat ne predstavlja predhodnega vprašanja, saj mora sodišče najprej odločati o primarnem zahtevku, zato pogoji za prekinitev postopka še niso podani.

Prav tako pa so po oceni pritožbenega sodišča utemeljene tudi pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, v nasprotju z načelom ekonomičnosti in smotrnosti postopka. Sodišče mora pri odločanju o prekinitvi postopka iz razloga po 1. točki 1. odstavka 206. člena ZPP izhajati iz načela ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter pri tem upoštevati pravice strank do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Glede na dejstvo, da je bila tožba v predmetnem postopku vložena že pred več kot tremi leti, postopek za ugotovitev ničnosti patenta pa se je pričel šele 2.6.2009, je čakanje na pravnomočno odločitev v zadevi ničnosti patenta v obravnavanem primeru nesmotrno. Taka odločitev bi se morebiti izkazala za smotrno le, če bi sodišče ugotovilo, da je primarni tožbeni zahtevek neutemeljen in ocenilo, da je neutemeljen tudi podrejeni zahtevek na podlagi kršitve avtorskih pravic.

Glede na povedano je sodišče prve stopnje določbe ZPP o prekinitvi postopka uporabilo nepravilno in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost njegove odločitve (1. odstavek 339. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 1. odstavka 365. člena ZPP). To pomeni, da bo sodišče prve stopnje moralo nadaljevati s postopanjem v tej zadevi.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).