24. 3. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe družbe Hotel Sava Rogaška, d. o. o., Rogaška Slatina, ki jo zastopa Jerneja Jazbinšek–Goričan, odvetnica v Celju, na seji 24. marca 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 85. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18 in 123/21) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 12. člena Pravilnika o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (Uradni list RS, št. 50/04 in 75/05) se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X DoR 112/2018 z dne 13. 11. 2019 in sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Celju, št. IV U 200/2017 z dne 18. 4. 2018 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je vložila vlogo za preimenovanje označbe naravne mineralne vode iz vrtine RgS-2/88 v ROI Roitschocrene in vlogo, da se vodi iz vrtine RgS-2/88 prizna označba "naravna mineralna voda". Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju Uprava) je vlogo za preimenovanje označbe naravne mineralne vode iz vrtine RgS-2/88 v ROI Roitschocrene zavrnila. Uprava je ugotovila, da je bila vodi iz vrtine RgS-2/88, ki ima izvor v istem podzemnem vodnem viru in ima enake bistvene lastnosti kot voda, ki izvira iz vrtine V-3/66-70, že priznana označba "naravna mineralna voda" z imenom Donat Mg. V skladu s četrtim odstavkom 12. člena Pravilnika o naravni mineralni vodi, izvirski vodi in namizni vodi (v nadaljevanju Pravilnik) je lahko naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira, v prometu le pod eno blagovno znamko. Vlogo, da se vodi iz vrtine RgS-2/88 prizna označba "naravna mineralna voda", pa je Uprava zavrgla. Ugotovila je, da je bila vodi iz vrtine RgS-2/88 označba "naravna mineralna voda" že priznana s pravnomočno odločbo. Drugostopenjski organ je zavrnil pritožbo. Upravno sodišče je zavrnilo tožbo.

2.Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog za dopustitev revizije. V sklepu je pojasnilo, da ni sledilo predlogu revidentke za ponovno postavitev vprašanja za predhodno odločanje Sodišču Evropske unije (v nadaljevanju SEU). Revidentka je v predlogu opozorila na različen prevod pojma "naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira", iz drugega odstavka 8. člena Direktive 2008/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o izkoriščanju in trženju naravnih mineralnih vod (UL L 164, 26. 6. 2009 – v nadaljevanju Direktiva 2008/54/ES) v drugih državah članicah Evropske unije (v nadaljevanju EU). Vrhovno sodišče je pojasnilo, da je SEU na postavljeno vprašanje že odgovorilo v sodbi v zadevi Hotel Sava Rogaška, gostinstvo, turizem in storitve, d. o. o. proti Republiki Sloveniji, C-207/14, z dne 24. 6. 2015. Navedlo je, da je bila ena bistvenih podlag za postavitev vprašanja za predhodno odločanje v navedeni zadevi prav različno poimenovanje pojma "naravna mineralna voda, ki izvira iz istega izvira", v drugih jezikih držav članic EU. SEU pa naj ne bi spregledalo jezikovne problematike.

3.Pobudnica je vložila tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 85. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 12. člena Pravilnika. Drugi odstavek 85. člena ZKme-1 naj bi bil v neskladju z načelom enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave). Pobudnica meni, da izpodbijana določba nerazumno razlikuje med določitvijo upravičencev za vložitev vloge v postopku za prenehanje označbe naravne mineralne vode in v postopku za priznanje označbe naravne mineralne vode. Postopek za prenehanje označbe vode za naravno mineralno vodo se lahko začne po uradni dolžnosti ali na predlog vlagatelja vloge za priznanje označbe. Postopek za priznanje označbe vode za naravno mineralno vodo pa se lahko začne na vlogo vsakokratnega predelovalca. Pobudnica meni, da bi morala biti upravičena oseba za vložitev vloge za prenehanje označbe naravne mineralne vode vsakokratni pridelovalec.

4.Četrti odstavek 12. člena Pravilnika naj bi bil v neskladju z ZKme-1, drugim odstavkom 120. člena in tretjim odstavkom 153. člena Ustave, ker naj bi originalno urejal zakonsko materijo. Pobudnica tudi zatrjuje, da naj bi bil Pravilnik v neskladju z Direktivo 2008/54/ES. Po mnenju pobudnice ta direktiva ne vsebuje zahteve, da je lahko voda, ki izvira iz istega izvira, v prometu le pod eno blagovno znamko. Direktiva 2008/54/ES naj bi govorila le o trgovskem opisu vod in velikosti pisave tega opisa na embalaži, česar pa naj ne bi bilo mogoče enačiti s pojmom blagovne znamke. Pobudnica pravni interes za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti ZKme-1 ter oceno ustavnosti in zakonitosti Pravilnika utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo.

B.

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Drugi odstavek 85. člena ZKme-1 in četrti odstavek 12. člena Pravilnika ne učinkujeta neposredno. V takem primeru se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnica pravni interes utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo. Pobudnica ima pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti le tistih izpodbijanih določb, na katerih temeljijo z ustavno pritožbo izpodbijane odločitve sodišč in upravnih organov.

7.Predmet izpodbijanih sodnih odločb je presoja pogojev za preimenovanje naravne mineralne vode in za priznanje označbe naravne mineralne vode. Drugi odstavek 85. člena ZKme-1 pa ureja pogoje za prenehanje označbe naravne mineralne vode. To pomeni, da izpodbijane odločitve niti ne temeljijo na navedeni zakonski določbi. Poleg navedenega bi morala pobudnica očitke o protiustavnosti drugega odstavka 85. člena ZKme-1 najprej materialno izčrpati v sodnem postopku. Pri presoji materialne izčrpanosti je treba upoštevati, da je pobudnik dolžan očitke o protiustavnosti predpisov zatrjevati v vseh vloženih pravnih sredstvih, predvsem pa mora te očitke uveljaviti v predlogu za dopustitev revizije. Zgolj na ta način je Vrhovnemu sodišču kot najvišjemu sodišču omogočeno, da se opredeli do navedenega vprašanja. Če pobudnik očitke uveljavlja le v tožbi, ne zatrjuje pa jih v predlogu za dopustitev revizije oziroma v reviziji, ni mogoče šteti, da je po vsebini izčrpal pravna sredstva. Pobudnica v predlogu za dopustitev revizije ni uveljavljala protiustavnosti drugega odstavka 85. člena ZKme-1. Zato očitkov o protiustavnosti te določbe ni po vsebini izčrpala v predhodnem sodnem postopku. Glede na navedeno ni mogoče šteti, da je izčrpala pravna sredstva.

8.Z ustavno pritožbo izpodbijane odločitve temeljijo na četrtem odstavku 12. člena Pravilnika, zato bi pobudnica pravni interes za presojo ustavnosti in zakonitosti te določbe Pravilnika lahko izkazala z vloženo ustavno pritožbo. Vendar je tudi v tem primeru pobudnica dolžna očitke o protiustavnosti oziroma nezakonitosti po vsebini zatrjevati v predlogu za dopustitev revizije. Pobudnica v pobudi zatrjuje protiustavnost oziroma nezakonitost četrtega odstavka 12. člena Pravilnika z dveh vidikov. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave, ker naj bi samostojno urejala zakonsko materijo. Poleg navedenega pa naj bi bil četrti odstavek 12. člena Pravilnika v neskladju z Direktivo 2008/54/ES, ker naj bi uporabljal pojem blagovna znamka, medtem ko je v tej direktivi govor o trgovskem opisu vod. Pobudnica nobenega od zgoraj navedenih očitkov ni zatrjevala v predlogu za dopustitev revizije. V ustavni pritožbi sicer trdi, da je protiustavnost izpodbijane določbe Pravilnika z vidika neskladnosti z ZKme-1 in drugim odstavkom 120. člena Ustave uveljavljala skozi celoten postopek. Vendar navedene trditve iz priloženega predloga za dopustitev revizije ne izhajajo. Pobudnica prav tako ni po vsebini zatrjevala neskladnosti Pravilnika z Direktivo 2008/54/ES zaradi uporabe pojma blagovna znamka. V predlogu za dopustitev revizije so pobudničini očitki usmerjeni v pravilno razlago in pravilen prevod pojma "naravna mineralna voda, ki izvira iz istega vira", iz drugega odstavka 8. člena Direktive 2008/54/ES, ne pa v primerjavo pojma "blagovna znamka" iz četrtega odstavka 12. člena Pravilnika z besedno zvezo "tržiti pod različnimi imeni" iz drugega odstavka 8. člena Direktive 2008/54/ES. Ker pobudnica nobenega očitka, s katerim utemeljuje protiustavnost četrtega odstavka 12. člena Pravilnika ni po vsebini izčrpala v predhodnem sodnem postopku, ni mogoče šteti, da je izčrpala pravna sredstva.

9.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 85. člena ZKme-1 ter za oceno ustavnosti in zakonitosti četrtega odstavka 12. člena Pravilnika zavrglo (1. točka izreka).

10.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (2. točka izreka).

C.

11.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik