Jedro

Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe, izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev odločbe vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno odločitev. To v obravnavanem primeru pomeni, da morajo biti okoliščine, pomembne za odločitev, razvidne iz opisa dejanskega stanja v obrazložitvi odločbe. Ob upoštevanju kriterijev, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku, pa mora obrazložitev vsebovati tudi utemeljitev okoliščin, ki se nanašajo na neizpolnjevanje pogoja iz petega oz. šestega odstavka 88. člena ZK-1, predvsem glede povratništva, morebitnih kazenskih postopkov, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehe pri zdravljenju odvisnosti in pogoje za vključitev v življenje na prostosti.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Komisije za pogojni odpust št. 720-182/2014/4 z dne 12. 3. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Komisija za pogojni odpust zavrnila tožnikovo prošnjo za pogojni odpust. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor prestaja kazen 2 leti in 1 mesec zapora, ki jo je izreklo Okrajno sodišče na Ptuju s sodbo opr. št. I K 6684/2012 z dne 21. 10. 2013. Komisija je na podlagi poročila zavoda o poteku prestajanja kazni in ob upoštevanju določb 88. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) sprejela odločitev, da obsojenca pogojno ne odpusti, saj ne izpolnjuje kriterijev za pogojni odpust iz prvega odstavka tega člena (ni še prestal polovice kazni), niti ne izpolnjuje kriterijev za pogojni odpust po šestem odstavku tega člena, saj pri obsojencu niso podane posebne okoliščine, katere se nanašajo na njegovo osebnost, na podlagi katerih bi lahko že po 1/3 prestane kazni podali oceno, da ne bo ponovil kaznivega dejanja.

Tožeča stranka v laični tožbi navaja, da ji je bila s sodbo opr. št. II Ks 31793/2010, ki je postala pravnomočna 25. 2. 2014, izrečena enotna kazen zapora 2 leti in 1 mesec, tako da se prestajanje kazni izteče 13. 9. 2014. Meni, da izpolnjuje vse pogoje po 88. členu KZ za ugoditev prošnji za pogojni odpust. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet spora uvodoma navedena odločba, s katero je tožena stranka na podlagi 8., 105. in 107. člena Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) ter 88. člena KZ-1 zavrnila tožnikovo prošnjo za pogojni odpust prestajanja zaporne kazni in se v obrazložitvi zgolj pavšalno sklicevala na neizpolnjevanje kriterijev za pogojni odpust po prvem in šestem odstavku 88. člena KZ-1. Po prvem odstavku 88. člena KZ-1 sme biti obsojenec, ki je prestal polovico kazni zapora, odpuščen s prestajanja kazni s pogojem, da do poteka časa, za katerega je izrečena kazen, ne stori novega kaznivega dejanja. Po petem odstavku istega člena je obsojenec lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti se upoštevajo predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti. Po šestem odstavku istega člena sme biti izjemoma pogojno odpuščen tudi obsojenec, ki je prestal le tretjino kazni, če je izpolnjen pogoj iz petega odstavka tega člena.

Postopek odločanja o pogojnem odpustu je urejen v ZIKS-1. O pogojnem odpustu odloča komisija za pogojni odpust, ki izda o odločitvi pisno odločbo. V primeru, da je bila z odločbo vloga ali predlog za pogojni odpust zavrnjena, mora biti taka odločba obrazložena (drugi odstavek 107. člena). V skladu s prvim odstavkom 8. člena ZIKS-1 se odločba izdana po 107. členu ZIKS-1 izda po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kar pomeni, da mora v primeru, ko je bila vloga za pogojni odpust zavrnjena, obrazložitev odločbe imeti vsebino predpisano v 214. členu ZUP.

Iz vsebine citiranega 88. člena KZ-1 je razvidno, da gre pri odločanju o pogojnem odpustu za odločanje po prostem preudarku. V takšnem primeru pa mora biti odločba izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano. Namen in obseg pooblastila določa zakon, ki vsebuje pooblastilo za odločanje po prostem preudarku (6. člen ZUP). Po določbi tretjega odstavka 40. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) je sodišče v primeru, ko je upravni organ pooblaščen da odloča po prostem preudarku, dolžno preveriti, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka, ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je bil določen. Da lahko sodišče opravi presojo zakonitosti odločbe izdane po prostem preudarku, mora obrazložitev odločbe vsebovati dovolj natančno ugotovljeno konkretno dejansko stanje in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo v izreku odločbe navedeno odločitev. To v obravnavanem primeru, ko naj ne bi bil izpolnjen niti prvi pogoj, to je določena minimalna doba prestajanja kazni zapora, pomeni, da mora biti ta okoliščina razvidna iz opisa dejanskega stanja v obrazložitvi odločbe. Ob upoštevanju prej navedenih kriterijev, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku (6. člen ZUP), pa mora obrazložitev vsebovati tudi utemeljitev okoliščin, ki se nanašajo na neizpolnjevanje pogoja iz petega oz. šestega odstavka 88. člena ZK-1, predvsem glede povratništva, morebitnih kazenskih postopkov, ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehe pri zdravljenju odvisnosti in pogoje za vključitev v življenje na prostosti Po presoji sodišča pa obrazložitev izpodbijane odločbe nima vsebine, ki jo glede obsega obrazložitve odločbe določa 214. člen ZUP oziroma ne zadošča kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni pri odločanju po prostem preudarku. To pomeni, da so bila v postopku za izdajo izpodbijanega akta bistveno kršena pravila postopka (7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP). Bistvena kršitev določb postopka je vselej podana v primeru, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP (tretji odstavek 27. člena ZUS-1).

Ker zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka sodišče presoje zakonitosti izpodbijane odločbe ni moglo opraviti, je tožbi v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo pristojnemu organu v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo potrebno odpraviti storjeno kršitev in ponovno odločiti v zadevi z odločbo, ki bo imela vse sestavine, ki jih predpisuje 214. člen ZUP, s posebnim poudarkom na elementih, ki jih mora vsebovati obrazložitev v primeru, ko gre za odločanje po prostem preudarku (6. člen ZUP).