Jedro

Za primer sklenjenega dogovora strank o krajevni pristojnosti ZIZ določa v tretjem odstavku 41. člena: če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti.

Izrek

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Novem mestu se je s sklepom tega sodišča opr. št. I P 93/99 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. V razlogih sklepa je navedlo, da sta pravdni stranki v 19. členu pogodbe o finančnem najemu - leasing pogodbe z dne 20.11.1995 dogovorili krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani oziroma Celovcu, po izbiri najemodajalca - tožeče stranke. Okrožno sodišče v Ljubljani je sprožilo kompetenčni spor na podlagi prvega odstavka 24. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker meni, da je za sojenje v tej zadevi pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo. Okrožno sodišče v Novem mestu bi se lahko izreklo za krajevno nepristojno le na ugovor tožene stranke in to najkasneje po vloženem odgovoru na tožbo. To sodišče pa se je izreklo za krajevno nepristojno na podlagi predloga tožeče stranke, ki je bil podan šele po odgovoru na tožbo (ugovoru zoper sklep o izvršbi). Le toženec ima pravico ugovarjati tej pristojnosti. Izključna krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani ni podana, tožeča stranka je podala predlog prepozno, zato je Okrožno sodišče v Novem mestu zmotno zadevo odstopilo v nadaljnje reševanje drugemu sodišču. Predlog je utemeljen.

Kdaj se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno, je določeno v 22. členu ZPP. To lahko stori na ugovor tožene stranke, ki ga lahko ta poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave, po uradni dolžnosti pa le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe. Okrožno sodišče v Novem mestu se je v tej zadevi očitno izreklo po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno, saj tožena stranka ni ugovarjala krajevni pristojnosti. Kot izhaja iz listine, ki jo je tožeča stranka priložila odgovoru na ugovor (priloga A3) sta stranki sklenili sporazum o krajevni pristojnosti "pristojnega sodišča v Celovcu ali Ljubljani, po izbiri najemodajalca", vendar tak sporazum ne ustvarja izključne krajevne pristojnosti in se zato Okrožno sodišče v Novem mestu ne bi smelo izreči po uradni dolžnosti za krajevno nepristojno.

Res je, da je nekoliko drugačna situacija podana v primerih, kadar je vložen predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kakršnega je v danem primeru vložil upnik, saj je tak predlog treba vložiti pri sodišču, ki je krajevno pristojno za odločanje o njem po pravilih izvršilnega postopka, v konkretnem primeru glede na določbo 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je bilo to sodišče, na območju katerega imata dolžnika (sedaj toženca) stalno prebivališče, torej Okrožno sodišče v Novem mestu. Za primer sklenjenega dogovora strank o krajevni pristojnosti pa je v ZIZ specialna določba tretjega odstavka 41. člena: če sta stranki glede terjatve, zaradi katere upnik zahteva izvršbo na podlagi verodostojne listine, sklenili dogovor o krajevni pristojnosti, lahko upnik v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru dolžnikovega ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po tem dogovoru. V tem primeru mora upnik predlogu za izvršbo priložiti tudi listino o sporazumu o pristojnosti. Tega upnik v danem primeru ni storil, pač pa je predlagal izpolnitev dogovora o krajevni pristojnosti šele v svoji vlogi z dne 5.7.1999 v pravdnem postopku, listino o sporazumu o pristojnosti pa je brez predloga, ki se na sporazum nanaša, priložil odgovoru na ugovor v izvršilnem postopku. Zato je pravilno stališče Okrožnega sodišča v Ljubljani, da je tožeča stranka podala predlog prepozno, čeprav iz zgoraj navedenih nekoliko drugačnih razlogov.

Glede na navedeno je Višje sodišče v Ljubljani kot pristojno sodišče po določbi 25. člena ZPP odločilo, da je za sojenje pristojno Okrožno sodišče v Novem mestu.