Jedro

Tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo je preizkus krajevne pristojnosti sodišča po uradni dolžnosti časovno omejen.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

A. 1. Storilec E. T. je po svojem zagovorniku vložil zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Inšpektorata RS za delo št. 710-1054/2016 z dne 27. 6. 2016, ki jo je prekrškovni organ po prejemu skupaj s spisovnim gradivom posredoval v pristojno odločanje Okrajnemu sodišču v Celju.

2. Okrajno sodišče v Celju se je s sklepom ZSV 567/2016 z dne 25. 5. 2017 izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Slovenski Bistrici, z obrazložitvijo, da je bil prekršek storjen na območju Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, zaradi česar je na podlagi prvega odstavka 77. člena v zvezi z drugim odstavkom 60. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) za odločanje krajevno pristojno to sodišče. 3. Zadevo je v reševanje prejelo Okrajno sodišče v Mariboru, ki je pristojno za obravnavanje zadev o prekrških na območju, ki spada v krajevno pristojnost Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici. Po prejemu zadeve je pri Vrhovnemu sodišču sprožilo spor o pristojnosti. V predlogu navaja, da je v predmetni zadevi prišlo do ustalitve krajevne pristojnosti. Meni, da je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen, zato sodišče, ki je s postopkom že pričelo, ostane krajevno pristojno. Glede na to, da je Okrajno sodišče v Celju v predmetni zadevi že zaslišalo storilca in tri priče, ki bi jih bilo treba v skladu z načelom neposrednosti ponovno zaslišati, in glede na to, da so v zvezi s tem že nastali stroški postopka, iz razlogov načela ekonomičnosti predlaga, da Vrhovno sodišče ugotovi, da je prišlo do ustalitve krajevne pristojnosti ter odloči, da je za dokončanje postopka pristojno Okrajno sodišče v Celju.

B.

4. Po drugem odstavku 60. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. Katero sodišče je krajevno pristojno v rednem sodnem postopku, določa ZP-1 v členih 77 do 80. Kot splošno navezno okoliščino za določitev krajevne pristojnosti zakon predvideva kraj storitve prekrška (forum delicti commissi). Prvi odstavek 77. člena ZP-1 namreč določa, da je za postopek pristojno sodišče, na katerega območju je bil prekršek storjen. ZP-1 v prvem odstavku 82. člena določa, da mora sodišče na krajevno pristojnost paziti po uradni dolžnosti, in če spozna, da je za postopek pristojno kakšno drugo sodišče, mora zadevo brez odlašanja odstopiti temu sodišču. Izrecne določbe o tem, ali in če, do kdaj se sme sodišče po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno, pa ZP-1 ne vsebuje.

5. O ustalitvi pristojnosti (perpetuatio fori) v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti, saj ne gre za primer, ko je sodišče ob začetku postopka glede na navezne okoliščine, po katerih se določa pristojnost, bilo krajevno pristojno, pa so se te okoliščine med postopkom spremenile. Tudi kraj, kjer naj bil bil storjen predmetni prekršek, po katerem se v skladu s prvim odstavkom 77. člena ZP-1 primarno določa krajevna pristojnost sodišč, je znan že od vsega začetka (Slovenska Bistrica). Ne drži zato trditev, da je v tej zadevi prišlo do ustalitve pristojnosti, saj lahko do tega kot rečeno pride samo tedaj, ko je bilo sodišče glede na določbe o pristojnosti ob uvedbi postopka krajevno pristojno, kar pa za obravnavani primer ne velja.

6. Drugo vprašanje, ki se v tem primeru zastavlja, pa je, ali v postopku z zahtevo za sodno varstvo obstaja časovni trenutek, po katerem se sodišče, ki je prejelo zahtevo za sodno varstvo v reševanje, po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno. Kot že navedeno ZP-1 za razliko od Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ki določa trenutek, po katerem se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno (pravnomočnost obtožnice v rednem postopku - tretji odstavek 36. člena ZKP oziroma razpis glavne obravnave v skrajšanem postopku - drugi odstavek 436. člena ZKP), take izrecne določbe ne vsebuje.

7. Tretji odstavek 59. člena ZP-1 v postopku z zahtevo za sodno varstvo, kolikor v tem (devetem) poglavju ni drugače določeno, napotuje na smiselno uporabo določb rednega sodnega postopka, ki urejajo pritožbeni postopek. Ker z vložitvijo zahteve za sodno varstvo zadeva preide iz prekrškovnega organa v sodni postopek, morajo v tem postopku glede vseh vprašanj, ki niso izrecno drugače urejena, veljati določbe, ki sicer veljajo v sodnem postopku, temu pa so glede na naravo odločanja najbližje določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku (15. podpoglavje desetega poglavja ZP-1, členi 150 do 168).1 Določbo tretjega odstavka 59. člena ZP-1 pa je po stališču Vrhovnega sodišča treba razumeti tako, da smiselna uporaba določb pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku, glede posameznih vprašanj, ki jih tudi redni pritožbeni postopek posebej ne ureja, zajema tudi uporabo vseh tistih določb rednega postopka, ki se po vsebini in smislu navezujejo tudi na pritožbeni postopek oziroma katerih učinek se po njihovi naravi razteza na pritožbeni postopek kot del rednega sodnega postopka.2 To pa velja tudi za določbo prvega odstavka 67. člena ZP-1. Omenjena določba napotuje na smiselno uporabo določb zakona o kazenskem postopku med drugim o glavni obravnavi v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem in na smiselno uporabo določb kazenskega postopka glede prenosa krajevne pristojnosti. Preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti je v skrajšanem postopku (časovno) omejen do razpisa glavne obravnave (drugi odstavek 436. člena ZKP). Sodišče v skrajšanem postopku takoj po prejemu obtožnega akta preizkusi, ali je pristojno in ali so podani pogoji za zavrženje obtožnega akta (prvi odstavek 435. člena ZKP). Če sodnik pri preizkusu obtožnega akta oceni, da je sodišče pristojno za odločanje o njem in niso podani pogoji za njegovo zavrženje, odredi vročitev obtožnega akta in takoj razpiše glavno obravnavo (tretji odstavek 435. člena ZKP). Z odreditvijo vročitve obtožnega akta oziroma razpisom glavne obravnave, če ni bil prej vročen obtožni akt, se je kazenski postopek že začel. Sodišče se zato po razpisu glavne obravnave ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.3 Določbo drugega odstavka 436. člena ZKP je ob upoštevanju določb tretjega odstavka 59. člena ZP-1 in prvega odstavka 67. člena ZP-1 treba prilagojeno (smiselno) uporabiti tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo. Navedeno pomeni, da je tudi v postopku z zahtevo za sodno varstvo preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen.

8. Iz podatkov predmetnega prekrškovnega spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Celju po prejemu spisa dne 6. 3. 2017 razpisalo narok zaradi zaslišanja storilca in štirih prič, katerih zaslišanje je v zahtevi za sodno varstvo predlagal storilec. Sodišče je dne 18. 4. 2017 opravilo narok, na katerem je opravilo zaslišanje storilca in treh prič. Navedeno pomeni, da je Okrajno sodišče v Celju v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo z namenom ugotavljanja dejanskega stanja že začelo z vodenjem postopka in (celo) izvajanjem dokazov, ki jih je v zahtevi za sodno varstvo predlagal storilec. To pa neobhodno implicira tudi opravo (predhodnega) preizkusa krajevne pristojnosti sodišča. Sodišče se zato v tej fazi postopka, ko je že začelo z izvajanjem dokazov, glede na vse predhodno navedeno po uradni dolžnosti ni več moglo izreči za krajevno nepristojno, kar pravilno zatrjuje Okrajno sodišče v Mariboru v svojem predlogu za odločitev o sporu.

9. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da se za (krajevno) pristojno odločanje v tej zadevi o prekršku določi Okrajno sodišče v Celju.

1 Gl. dr. Bele, I., et al, Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2005, str. 231. 2 Primerjaj ibid., str. 231 in 232. 3 Gl. mag. Horvat, Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 942.