Jedro

Toženkin neodplačni prenos poslovnega deleža ni mogoče umestiti v okvir naključnega uničenja oziroma poškodovanja stvari.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin ugovor zoper sklep o začasni odredbi I P 21/2018 z dne 24. 5. 2018 (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da bo o stroških odločeno s končno odločbo.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženka, ki uveljavlja vse zakonsko predvidene pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da je tožnik na njen ugovor podal nova dejstva in dokaze, ki so popolnoma v nasprotju z njegovimi navedbami v predlogu za zavarovanje z začasno odredbo. Zato izpodbijani sklep že iz tega razloga ne more biti zakonit. Iz pooblastila, ki ga je dala D. K. v obliki notarskega zapisa SV 251/2015, ne izhaja, da je bilo dano z namenom podpisa dogovora o jamčevanju. Sporni dogovor o jamčevanju za pritožnico ne velja. Izpodbija tudi samo pravno naravo dogovora. Ta nakazuje na neko zastavitev poslovnega deleža, za kar pa več kot očitno niso bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 171. člena SPZ v povezavi s 191. členom istega zakona. Pritožnica pojasnjuje vsebino pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža SV 1476/14 z dne 13. 11. 2014, sklenjene med njo in tožnikom. Pogodba ima konstitutivni učinek, vpis spremembe družbenikov v sodni register pa je le deklaratornega pomena. Listine so bile izročene v hrambo notarju, kar izhaja iz notarskega zapisa o prevzemu listin v hrambo, DK 278/2015 z dne 22. 5. 2014. Rok za izročitev prevzetih listin je potekel 5. 11. 2015 in od 6. 11. 2015 bi lahko notar listine izročil tožniku, če kredit ne bi bil poplačan. Tožnik je že 13. 11. 2014 postal lastnik družbe L., d. o. o., po 6. 11. 2015 pa ni poskrbel za deklaratorni vpis sebe kot lastnika prej navedene družbe v sodni register. Tožnik je prišel v zamudo, nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari pa je prešla nanj, kot to določa prvi odstavek 301. člena OZ. Ni zanemarljivo, da je bil J. B. P. prokurist tako tožnika kot tudi družbe L., d. o. o. Pritožnica poudarja, da v konkretnem primeru ne gre za pravni položaj iz 391. člena OZ, temveč za to, da tožnik ni želel postati lastnik družbe L., d. o. o. Prav tako pa tudi ni izkazal višine škode.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi oziroma razveljavi, hkrati pa razveljavi tudi sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 5. 2018. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je tožnik zaradi zavarovanja denarne terjatve v višini 138.239,71 EUR s pripadki predlagal izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve toženkine nepremičnine s parc. št. 116/7, k. o. X. Sodišče prve stopnje je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo in z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin ugovor zoper sklep o začasni odredbi.

6. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu poudarja, da je tožnik izkazal verjetnost obstoja denarne terjatve, podan pa je tudi nadaljnji pogoj iz drugega oziroma tretjega odstavka 270. člena ZIZ. Temu pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje, saj pritožbena izvajanja ne vzbujajo dvoma v pravilnost sprejete odločitve.

7. Pritožnica zatrjuje, da je tožnik v odgovoru na njen ugovor podal nova dejstva in dokaze, ki so popolnoma v nasprotju z njegovimi navedbami v predlogu za zavarovanje z začasno odredbo. Vendar pa v nadaljevanju te svoje trditve konkretizirano ne pojasni.

8. Pritožničino zatrjevanje, da iz pooblastila D. K. v obliki notarskega zapisa SV 251/2015 ne izhaja namen, da D. K. podpiše dogovor o jamčevanju, je zmotno. Predmetno pooblastilo toženkinega sina D. K. pooblašča za podpis vseh potrebnih notarskih zapisov ali zapisnikov ter listin v zvezi s sklenjeno posojilno pogodbo. Pritožničino izpodbijanje pravne narave dogovora o jamčevanju pa je nerazumljivo. Pritožnica svojega ugovora niti ne predstavi ustrezno in se zgolj pavšalno sklicuje na določbe SPZ. Sicer pa so vsi tovrstni ugovori lahko predmet obravnave v nadaljevanju pravdnega postopka.

9. Pritožbeno sklicevanje na konstitutivne učinke pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 13. 11. 2014 ne more imeti želene teže. Bistveno je, da je toženka svoj poslovni delež neodplačno prenesla na drugo osebo, s čimer je onemogočila izpolnitev po dogovoru o jamčevanju, kar odkazuje na pravilnost uporabe 391. člena OZ. Pritožnica si neutemeljeno prizadeva odgovornost prenesti na tožnika, ki bi moral po njenem v času od 6. 11. 2015 dalje poskrbeti za ustrezne vpise v sodni register. Vendar pa uporaba določbe prvega odstavka 301. člena OZ za konkretni primer ne pride v poštev. Predmetna določba ureja upniško zamudo v primeru nevarnosti naključnega uničenja ali poškodovanja stvari. Toženkin neodplačni prenos poslovnega deleža pa ni mogoče umestiti v okvir naključnega uničenja oziroma poškodovanja stvari.

10. Neizkazana ostajajo toženkina zatrjevanja, da tožnik pravzaprav ni želel prevzeti lastniškega deleža nad podjetjem L., d. o. o. Enako velja tudi glede njenih nekonkretiziranih zatrjevanj v zvezi z višino škodo. Tožnik je v predlogu za izdajo začasne odredbe višino škode ustrezno utemeljil, njeno podrobnejše ugotavljanje pa bo predmet dokaznega postopka in odločanja v nadaljevanju pravdnega postopka.

11. Ostale pritožbene navedbe za odločitev v zadevi niso bile pravno odločilne, zato se pritožbeno sodišče o njih ni posebej opredeljevalo (360. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o začasni odredbi z dne 24. 5. 2018 potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (165. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).