Jedro

Pritožnik ne izpodbija ugotovitev, da je večkrat kršil izrečene ukrepe že v prvih mesecih po njihovem izreku in da je nato v februarju 2020 streljal proti predlagateljici. Zgolj dejstvo, da odtlej ni izvršil nasilnega dejanja, ne zmanjšuje nevarnosti, da bi tovrstna dejanja ponovil, ko bi prišel na prostost. Večkratne kršitve izrečenih ukrepov, ki so se stopnjevale do uporabe strelnega orožja, dovolj prepričljivo utemeljujejo sklep o verjetno izkazani nevarnosti ponavljanja nasilnih ravnanj in predlagateljičinem strahu pred njimi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsak udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) za dvanajst mesecev podaljšalo ukrepe, izrečene nasprotnemu udeležencu v I. in II. točki sklepa Okrožnega sodišča v ... VN 866/2019 z dne 3. 9. 2019, (2) odločilo, da izrečena prepoved navezovanja stikov z otroki udeležencev ne velja v času stikov, določenih s sodno odločbo, (3) za primer kršitve izrečenih ukrepov določilo denarno kazen 700 EUR in (4) nasprotnemu udeležencu naložilo, naj predlagateljičine stroške povrne v proračun.

2. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter izrečeni ukrep izreče za nezakonit, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Za podaljšanje ukrepov morajo biti podani enaki razlogi kot za njihov izrek. Sodišče ni navedlo prepričljivih in na dokazih temelječih razlogov, ki bi utemeljevali podaljšanje. Ugotovljeno je bilo, da od 14. 2. 2020 ni storil nobenih dejanj z nasilno noto. Že leto dni ni poskušal navezati stikov s predlagateljico. Nazadnje ji je poslal pismo, v katerem je izrazil skrb za otroke in ljubezen do njih in predlagateljice kot njihove matere. Za drugo pismo je bilo ugotovljeno, da ga ni mogel napisati on. Predlagateljica je prišla sama s sabo v nasprotje, ko je izpovedala o razlogu za neodprtje pisma. Ni izpovedala, da bi jo bilo strah. Pismo ni bilo žaljivo, niti ni povzročalo občutka ogroženosti pri predlagateljici.

Ker ni izkazana resnična ogroženost predlagateljice, izrečeni ukrepi nesorazmerno posegajo v pravico do svobode gibanja. Že na naroku 25. 1. 2021 je predlagateljica na vprašanje, ali se sam lahko iz pripora ali zapora vrne k sestrični A. A., odgovorila, da bi se lahko. Tudi sam je potrdil, da se ne bi vrnil na naslov predlagateljičinega bivališča, ampak bi živel pri hčeri v ...

Določena denarna kazen je previsoka in zasleduje kaznovalni namen, kar ni dopustno. Ker nima namena kršiti ukrepov, bi že polovična kazen oziroma v višini 100 EUR dosegla svoj namen. Razen minimalne pokojnine namreč nima premoženja.

Ker ni izkazano, da bi po 14. 2. 2020 izvršil kakršnokoli nasilno dejanje zoper predlagateljico ali otroke, je tudi odločitev o stroških postopka nepravilna. Poleg tega mu je bila za zastopanje pred sodiščem v tem postopku dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč, iz česar izhaja, da naloženih stroškov postopka ne more plačati.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. S sklepom z dne 3. 9. 2019, ki je postal pravnomočen 16. 7. 2020, so bili nasprotnemu udeležencu za dvanajst mesecev izrečeni dolžnost prepustitve stanovanja v izključno rabo predlagateljici in otrokom, prepoved približevanja stanovanju, kraju predlagateljičine zaposlitve in šoli, prepoved navezovanja stikov s predlagateljico in otroki ter prepoved objave osebnih podatkov in dokumentov iz spisov. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlagateljičinemu predlogu za podaljšanje navedenih ukrepov za dvanajst mesecev.

6. Odločitev o utemeljenosti podaljšanja ukrepov za najdaljše z zakonom predvideno obdobje temelji na ugotovitvah, - da je nasprotni udeleženec na prestajanju prostostne kazni na podlagi nepravnomočne sodbe, s katero je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja poskusa uboja na škodo predlagateljice, - da je bilo dejanje storjeno 14. 2. 2020, se pravi v času veljavnosti ukrepov po sklepu z dne 3. 9. 2019, - da je nasprotni udeleženec že pred tem kršil izrečene ukrepe ter je predlagateljico jeseni 2019 večkrat klical in večkrat prišel pred stanovanje, - da je nasprotni udeleženec v času, ko mu je bila odvzeta prostost, iskal stik s predlagateljico, tako da ji je pisal pismo, - da nasprotni udeleženec ni prepričljivo pojasnil, kam bi se po izpustitvi na prostost vrnil, - da je predlagateljico in otroke strah, da bo ob morebitni izpustitvi na prostost nadaljeval z nasilnimi dejanji.

7. ZPND v tretjem odstavku 19. člena določa, da se ukrepi (ki so bili izrečeni v obravnavanem primeru) izrečejo za največ dvanajst mesecev in da se lahko na predlog, ki je vložen pred njihovim iztekom, večkrat podaljšajo. Kot je pritožbeno sodišče navedlo že v prvem sklepu, izdanem v obravnavani zadevi,1 odločitev o obsegu izrečenih ukrepov ne sme prekomerno posegati v pravni položaj nasprotnega udeleženca, na drugi strani pa morajo izrečeni ukrepi zadostovati za zaščito žrtve v obdobju, ki ga potrebuje, da si zagotovi trajnejše varstvo. Presoja o tem, ali žrtev še potrebuje varstvo, mora temeljiti tako na oceni o verjetnosti ponavljanja nasilnih ravnanj kot tudi na ovrednotenju vpliva že izvršenih nasilnih ravnanj na žrtev. Pomembne so torej tako okoliščine, ki so bile podlaga za prvi izrek ukrepa, kot tudi ravnanja povzročitelja nasilja in žrtve med izvrševanjem ukrepa. To presojo je sodišče v izpodbijanem sklepu izvedlo. Očitki o njeni zmotnosti niso utemeljeni.

8. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev, da je večkrat kršil izrečene ukrepe že v prvih mesecih po njihovem izreku in da je nato v februarju 2020 streljal proti predlagateljici. Zgolj dejstvo, da odtlej ni izvršil nasilnega dejanja, ne zmanjšuje nevarnosti, da bi tovrstna dejanja ponovil, ko bi prišel na prostost. Večkratne kršitve izrečenih ukrepov, ki so se stopnjevale do uporabe strelnega orožja, dovolj prepričljivo utemeljujejo sklep o verjetno izkazani nevarnosti ponavljanja nasilnih ravnanj in predlagateljičinem strahu pred njimi.

9. Upoštevaje težo ugotovljenih kršitev ni pomembno, ali je pismo, ki ga je nasprotni udeleženec poslal iz pripora, predlagateljico (ponovno) prestrašilo ali ne. Odločilno je, da njenega strahu pred nasprotnim udeležencem ni pomirilo. Pritožba ne vzbuja dvoma niti o pravilnosti ocene, da nasprotni udeleženec ni prepričljivo pojasnil, kam bi se po morebitni izpustitvi na prostost vrnil. Predlagateljičina izpovedba, da obstaja možnost, da bi živel pri sestrični, je vzeta iz konteksta. Predlagateljica je resda povedala, da je nasprotni udeleženec že živel pri njej nekaj dni, a da ga je potem, ko ga je našla pijanega, "tudi ona dala stran". O tem, da bi živel pri hčeri v ..., je nasprotni udeleženec izpovedal le kot o možnosti, ne da bi karkoli natančnejšega povedal o tem, kako realna je.

10. Neutemeljen je tudi očitek o previsoki denarni kazni, določeni za primer kršitve izrečenih ukrepov. Ustrezno sta upoštevani teža ogrožajočih ravnanj in njihovo stopnjevanje, nenazadnje pa tudi dejstvo, da v prvem sklepu določena kazen v višini 500 EUR nasprotnega udeleženca ni odvrnila, da ne bi večkrat in vse intenzivneje kršil izrečenih ukrepov. Prepričljiva je ocena, da je kljub zatrjevanim nizkim dohodkom šele ob višji kazni mogoče pričakovati, da bo nasprotni udeleženec spoštoval obveznosti iz izpodbijanega sklepa. Očitek o kaznovalni naravi denarne kazni zato ni utemeljen.

11. Neutemeljeni so tudi očitki zoper odločitev o stroških postopka. Sodišče je utemeljeno upoštevalo, da je bil postopek potreben za zavarovanje predlagateljice kot žrtve nasilja. Zatrjevana nezmožnost povrnitve stroškov na pravilnost odločitve ne more vplivati.

12. Po ugotovitvi, da niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na osmem odstavku 22.a člena ZPND. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, predlagateljičin odgovor na pritožbo pa glede na razloge izpodbijanega sklepa in pritožbene navedbe ni bil potreben strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22.a člena ZPND in 42. členom ZNP-1).

1 Sklep IV Cp 2127/2020 z dne 15. 12. 2020.