Navedbe, da kadar je pacient deležen t. i. paliativne oskrbe, ni več oporočno oziroma poslovno sposoben, ker ni v stanju izraziti svoje prave volje ipd., niso nikakršno dejstvo (še manj splošno znano dejstvo), temveč neznanstven nesmisel, ki hudo bolnim odreka človeško dostojanstvo; dodatnega komentarja s strani pritožbenega sodišča takšne navedbe ne potrebujejo.
I.Pritožbe se zavrnejo in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.
II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 410,65 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.
Oris zadeve in odločitev sodišča prve stopnje:
1.Prvi tožnik A. A. in B. B. sta otroka C. A. (1937-2018), ki je s pisno oporoko pred pričami z dne 16. 9. 2018 zapustila 70 % svojega premoženja hčerki B. B. , 30 % pa sinu - prvemu tožniku. D. A. je bil mož C. A.
2.Tožnika sta bila v zapuščinskem postopku napotena na pravdo za izpodbijanje zgoraj navedene oporoke. Tekom pravde je B. B. umrla in v pravdo sta vstopila njena naslednika - sinova (sedanja toženca). Nato je umrl tudi D. A. in prvi tožnik A. A. je po odvetniku sodišču sporočil, da je njegov edini dedič (dopis z dne 11. 9. 2024, list. št. 302a).
3.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zahtevek zavrnilo (I. točka izreka) in tožeči stranki naložilo, da toženi povrne stroške postopka (II. točka izreka). S sklepom z dne 12. 2. 2025 je tožeči stranki naložilo, da mora toženi povrniti 205,33 EUR separatnih stroškov za narok 14. 4. 2023.
Pritožbeni postopek:
4.Zoper obe odločbi se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Zoper sodbo je vložila pritožbo z dne 27. 2. 2025 ter dve vsebinsko identični dopolnitvi pritožbe (z dne 4. 3. in 5. 3. 2025 - prvo neposredno prvi tožnik, drugo tožeča stranka po odvetniku Vajdi). Zoper sklep je vložila eno odvetniško pritožbo.
5.V pritožbah zoper sodbo tožeča stranka med drugim navaja, da je D. A. umrl in da bi moralo sodišče omogočiti njegovim dedičem, da vstopijo v pravdo in jo prevzamejo, dediči pa niso znani. C. A. ni bila v stanju prebrati ali razumeti oporoke. Kadar je pacient deležen t. i. paliativne oskrbe, ni več oporočno sposoben, ker ni v stanju izraziti svoje prave volje, kar je splošno znano dejstvo. V zvezi s tem, da je oporoka veljavna, ni bil izveden noben dokaz, celo nasprotno, izvedeni dokazi kažejo, da zapustnica ni mogla izraziti svoje volje in vsebine oporoke. Komaj se je izražala, spregovorila je komaj kakšno besedo, kar so potrdile priče tožeče stranke. Izvedenci so sicer zatrjevali, da zdravila niso vplivala na oblikovanje volje zapustnice. Vendar tudi, če bi bilo to res, zapustnica svoje volje ni mogla izraziti. Če je že imela ohranjeno voljo, bi za izražanje le-te potrebovala posebnega tolmača. Sestavljavci oporoke so se opisom stanja zapustnice izognili, niso pojasnili, kako jim je zapustnica izražala svojo voljo. Edina logična razlaga je, da so vsebino oporoke pripravili po navodilih pokojne B. B., kot je toženka narekovala. To dejstvo je podkrepljeno tudi s situacijo, da je toženka na zapustnico kričala.
6.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
7.V pritožbi zoper sklep tožeča stranka navaja, da je sklep nejasen in nerazumljiv, ker ni razvidno, ali je obveznost solidarna ali samostojna, prav tako ni razvidno, na katero tožečo stranko se nanaša in v korist katere tožene stranke.
8.Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.
Uvodno:
9.Pritožbe niso utemeljene.
10.Pritožbene navedbe v zvezi s smrtjo drugega tožnika D. A. so neutemeljene, saj je tožečo stranko ves čas postopka zastopal pooblaščenec odvetnik, v takšnem primeru pa postopka ni treba prekinjati, še manj čakati na konec zapuščinskega postopka. Oznaka stranke "dediči po pok. D. A." je pravilna in skladna z utrjeno sodno prakso. Poleg tega so te navedbe neresno sprenevedanje in zloraba procesnih pravic, saj je pooblaščenec tožnikov, odvetnik E. E., v vlogi z dne 11. 9. 2024 (list. št. 302a) sodišču sporočil, da je D. A. umrl in da je A. A. njegov edini dedič.
Glede (ne)veljavnosti oporoke:
11.Tožnika sta oporoko pok. C. A. izpodbijala iz dveh razlogov: 1) zaradi pomanjkanja volje oziroma oporočne sposobnosti (ker je bila terminalno bolna in pod vplivom opioidnih analgetikov) in 2) zaradi pomanjkljivosti oblike (trdila sta, da oporoka ni bila podpisana pred pričama oziroma da zapustnica ni pred pričama izjavila, da je to njena oporoka). Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da nobena od zatrjevanih hib ne obstoji, in navedlo popolne ter prepričljive razloge, zakaj je oporoka veljavna (glede oblike - točke 21 do 23; glede oporočiteljičine volje - točke 33 do 37). S temi razlogi se pritožba razumljivo, vsebinsko sploh ne sooči, temveč ponavlja svoje subjektivno videnje zadeve, ki nima opore v rezultatih dokaznega postopka.
12.Navedbe, da kadar je pacient deležen t. i. paliativne oskrbe, ni več oporočno oziroma poslovno sposoben, ker ni v stanju izraziti svoje prave volje ipd., niso nikakršno dejstvo (še manj splošno znano dejstvo), temveč neznanstven nesmisel, ki hudo bolnim odreka človeško dostojanstvo; dodatnega komentarja s strani pritožbenega sodišča takšne navedbe ne potrebujejo.
13.Navedbe, da se zapustnica ob sestavi oporoke ni bila sposobna izražati, da ni mogla govoriti in da je lahko spregovorila komaj kakšno besedo, nimajo opore v izvedenih dokazih, pritožba pa tudi ne konkretizira, katera priča naj bi o tem izpovedala. Navedbe o nekakšnem tolmaču1 so nerazumljive in nesmiselne, saj tožnika sploh nista zatrjevala, da bi bila zapustnica npr. gluha ali da bi imela kakšno okvaro govornih organov, naposled pa je to tudi nedovoljena pritožbena novota (337. člen Zakona o pravdnem postopku2). Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da so vse tri osebe, ki so bile prisotne pri podpisu oporoke, prepričljivo pojasnile, da je bila zapustnica ob sestavi oporoke prisebna, da je poslušala branje oporoke in tudi pred pričama, ki sta oporoko nato podpisali, jasno izjavila, da je to njena prava in resnična oporočna volja. Pritožbene navedbe o tem, čemu naj bi se sestavljavci oporoke izognili, kakšni dokazi da manjkajo oziroma niso bili izvedeni,3 so tako pavšalne, da jih niti ni mogoče preizkusiti, to pa tudi ni potrebno (prvi odstavek 360. člena ZPP).
14.Vsebinsko prazne so pritožbene navedbe, ki skušajo izpodbiti ugotovitve izvedencev,4 da zapustnica, kljub temu, da je jemala opioidne analgetike, ni bila neprištevna oziroma da zdravila niso vplivala na njeno sposobnost razumeti pomen svojih ravnanj, vključno s pomenom oporočnega razpolaganja. Pritožba ugotovitev sodišča prve stopnje ne more omajati z laičnim, pavšalnim odrekanjem verodostojnosti izvedencema.
15.Pritožba se tudi ne opredeli do razlogov sodišča prve stopnje v zvezi s posrednim značajskim dokazom, s katerim sta tožnika skušala prikazati slab odnos pokojne B. B. do matere oziroma željo po nekakšnem maščevanju (37. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), pri čemer zgolj ponavlja svoje trditve, hkrati pa ne zanika ugotovitev sodišča prve stopnje, da je na sestavo oporoke predvsem vplivalo zapustničino razočaranje nad prvim tožencem (sinom), ki je materi, brezupno bolni in na pragu smrti, poneveril zaupani denar oziroma bančno kartico. Teh ugotovitev ne more izpodbiti z novotami v zvezi z materinim grobom, pri čemer odgovor na pritožbo utemeljeno izpostavlja, da je tožnik, ki se sicer sklicuje na dober in ljubeč odnos z materjo, njen grob očitno obiskal šele po sedmih letih.
O pritožbi zoper sklep:
16.Pritožba utemeljenosti odločitve o priznanju separatnih stroškov5 vsebinsko ne izpodbija. Izrek sklepa ni nerazumljiv. V slovenski pravni teoriji velja, da v postopku nastopata le ena tožeča in ena tožena stranka, tožnikov oziroma tožencev pa je lahko več. Ker se v civilnih zadevah solidarnost ne domneva, je obveznost tako na aktivni kot na pasivni strani deljiva, če ni posebej navedeno, da je solidarna.
Sklepno in stroški:
17.Ker niso podane niti izrecno zatrjevane niti uradoma upoštevne (drugi odstavek 350. člena ZPP) kršitve, je pritožbeno sodišče pritožbe zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).
18.Ker je tožeča stranka s pritožbami propadla, mora toženi povrniti stroške odgovora na pritožbo zoper sodbo (odgovor na pritožbo zoper sklep ni prispeval k rešitvi zadeve), ki obsegajo nagrado za sestavo odgovora (550 odvetniških točk ali 330 EUR), 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV, skupaj 410,65 EUR. Stroške mora povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika).
-------------------------------
1Če tožnika zatrjujeta, da zapustnica ni bila sposobna oblikovati svoje volje (da ni bila oporočno sposobna), je vsakršno razpravljanje o "tolmaču" absurd, saj noben tolmač ne more nadomestiti neobstoječe poslovne sposobnosti.
2Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.
3Tožeča stranka na zadnjem naroku tudi ni grajala procesnih kršitev (286.b člen ZPP).
4Pritožba sicer govori o izvedencih v množini, čeprav sta bila v tem postopku postavljena dva izvedenca.
5Glede na to, da sta tožnika v pravdi propadla in je sodišče že s sodbo odločilo, da morata tožencema povrniti vse njune pravdne stroške, izdaja posebnega sklepa o separatnih stroških niti ni bila potrebna, četudi takšno postopanje sodišča prve stopnje ni nedopustno. Bo pa moralo sodišče prve stopnje, ko bo s posebnim sklepom odmerjalo stroške tožencev, paziti, da ne bo ponovno prisodilo stroškov, ki so že predmet izpodbijanega sklepa o separatnih stroških.