Jedro

Revizija je vložena na podlagi 73. člena ZDSS. Revizija je bila zavrnjena, ker je bilo ugotovljeno, da je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in da postopek ni bil bistveno kršen. Kršitev delovnih obveznosti je bila ugotovljena na podlagi izvedenih dokazov. Ukrep je bil tožniku izrečen zaradi neopravičenih izostankov z dela. Odločba sodišča druge stopnje naj bi bila nezakonita, ker sodišče ni upoštevalo dejstva, da je dobil v času, ko je neopravičeno izostal z dela osebni dohodek. Ta okoliščina pa ni bila bistvena za odločitev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepa disciplinske komisije toženca, na podlagi katerega mu je prenehalo delovno razmerje zaradi neopravičenih izostankov z dela v trajanju 25 koledarskih dni. To pa je hujša kršitev delovnih obveznosti, za katero se po pravilniku o delovnih razmerjih toženca delavcu lahko izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. Ker svet toženca na ugovor tožnika zoper sklep disciplinske komisije ni sprejel nobene odločitve, je tožnik na podlagi 224. člena zakona o združenem delu lahko nadaljeval postopek pred sodiščem, ki je presodilo zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa iz materialnopravnih razlogov. Zoper odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik na podlagi 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94) revizijo zaradi bistvene kršitve postopka po 5. točki drugega odstavka 354. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) zaradi zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 385. člena ZPP in zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP. Smiselno je predlagal razveljavitev izpodbijane odločbe. Revizija je bila v skladu z določbami 390. člena ZPP vročena tožencu, ki na revizijo ni odgovoril in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo. Revizija ni utemeljena. Po tretjem odstavku 73. člena ZDSS v primeru, če je revizija vložena zaradi prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja in zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, preizkusi revizijsko sodišče izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. V reviziji je navedeno, da sodišče ni upoštevalo plačilnih list za mesece februar, marec in april 1983, iz katerih je razvidno, da je tožnik dobil izplačan za to obdobje celoten osebni dohodek. Iz te okoliščine pa je mogoče sklepati, da mu je bil za to obdobje odobren dopust in z dela ni neopravičeno izostal. Priča D. N. je neopravičeno izdala nalog, da se mu odtegne osebni dohodek za mesece julij, avgust in september 1983, kar je samovoljni poseg v njegove pravice, saj te mesece z dela ni izostal. Izpovedba priče ..., da je tožnik v mesecih februar, marec in april 1983 z dela neopravičeno izostal je torej glede na to, da mu je bil osebni dohodek za omenjeno obdobje izplačan, neverodostojna. Te navedbe se nanašajo na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in jih v tem postopku ni mogoče upoštevati, saj po tretjem odstavku 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik navaja, da je bil absolutno kršen postopek po 5. točki drugega odstavka 354. člena ZPP zaradi izdaje naloga, s katerim mu je bil protipravno odtegnjen osebni dohodek za mesece julij, avgust in september 1983. Ta absolutno bistvena kršitev postopka je dana le, če je sodišče v nasprotju z ZPP oprlo svojo odločbo na nedovoljeno razpolaganje strank. Sodišče pa v obravnavani zadevi ni oprlo svoje odločbe na omenjeni nalog, ki je bil očitno izdan potem, ko je ... ugotovila, da je v mesecih februar, marec in april tožnik neopravičeno izostal z dela, ampak je oprlo svojo odločitev na izpovedbo te priče. Tudi iz zaslišanja tožnika ne izhaja, da mu je predpostavljeni delavec odobril izostanek z dela ter, da je sodišče utemeljeno oprlo svojo odločitev prav na izpovedbo te priče, njena izpovedba pa je podprta tudi z ostalimi izvedenimi dokazi. Kršitev delovnih obveznosti, o katerih je izpovedala priča N., je kršitev delovnih obveznosti, za katere je bilo dovoljeno izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja. Sodišča je svojo odločitev izčrpno obrazložilo in iz nje izhaja, da je tožnik storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katerih mu je bil zakonito izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja, iz revizijskih navedb pa ni razvidno, zakaj naj bi bilo na podlagi izvedenih dokazov zmotno uporabljeno materialno pravo. Revizija ne pove, v čem naj bi bila kršitev določb postopka v smislu 13. točke, drugega odstavka 354. člena ZPP. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, zato je na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona z izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).