Kamere v mikroskopu ter videonadzor predmetov v proizvodnem procesu

Datum

11.03.2025

Številka

07121-1/2025/318

Kategorije

Definicija OP, Delovna razmerja, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 28. 2. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede namestitve mikroskopov s kamerami, ki prenašajo živo sliko iz mikroskopa na monitor, ter glede namestitve kamere na del linije, kjer komadi padajo v zaboj.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Osebni podatek je katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, ob čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti (zlasti z navedbo identifikatorja ali pa z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika).

V kolikor kamere ne bi zajele podatkov v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, temveč zgolj sliko iz mikroskopa in predmete na proizvodnem traku, ne bi šlo za obdelavo osebnih podatkov v smislu določb Splošne uredbe.

Izrecno pa opozarjamo, da se Splošna uredba ne uporablja zgolj in izključno, če videonadzorna kamera oziroma sistem nikoli, niti izjemoma in niti naključno, ne zajame določljivih posameznikov.

Obrazložitev

Splošna uredba pojem osebnega podatka v prvem odstavku 4. člena definira kot „katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.“

Iz vašega opisa v elektronskem sporočilu izhaja, da naj kamere ne bi zajele podatkov v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, temveč zgolj sliko iz mikroskopa v enem primeru in predmete na proizvodnem traku (komade na koncu linije, ko padejo v zaboj) v drugem primeru. Kadar ne gre za obdelavo osebnih podatkov, se določbe Splošne uredbe sicer ne uporabljajo, vendar pa opozarjamo, da se Splošna uredba ne uporablja zgolj in izključno, če videonadzorna kamera oziroma sistem nikoli, niti izjemoma in niti naključno, ne zajame določljivih posameznikov. Vprašati se je torej treba, ali se na kameri res prav nikoli ne bodo pojavili posamezniki, na primer mimoidoči pod določenim kotom, zaposleni, ki odpravljajo napake ali servisirajo proizvodni trak, ali kdorkoli drug, ki predstavlja določljivega posameznika.

V kolikor bi bile kamere nameščene tako, da bi lahko posnele posameznika, ki bi bil določljiv, bi bilo treba uporabiti določbe Splošne uredbe ter ZVOP-2, ki ureja videonadzor in je v tem delu bistveno strožji od določbe prvega odstavka 48. člena Zakona o delovnih razmerjih, ki sicer na splošno predstavlja pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v delovnih razmerjih.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka