Jedro

Sočasno za upravičenca ugoden prehod premoženja v državno last, dokazano izsiljeni izjavi za podržavljanje drugega premoženja, tej ne jemlje opredelitve v smislu 5. člena ZDen.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje pa se tako spremeni, da se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu za denacionalizacijo ter pokojni denacionalizacijski upravičenki M. S. z vzpostavitvijo lastninske pravice vrnilo trisobno stanovanje v prvem nadstropju hiše ...ulica št. 6 v Ljubljani, ki se nahaja na parceli št. ..., vl. št. ... k.o. ..., pri čemer je kot skrbnika za poseben primer postavilo predlagatelja V. S. Nasprotni udeleženki je naložilo, da je dolžna vzpostaviti lastninsko pravico na tem stanovanju na ime pokojne denacionalizacijske upravičenke. Ugotovilo je, da je stanovanje prešlo v državno last sicer na osnovi odstopne izjave z dne 14.7.1961, ki pa jo je pokojna predlagateljica M. S. podala zaradi prisile in groženj s strani predstavnikov tedanje oblasti (5. člen Zakona o denacionalizaciji - Zden).

Sodišče druge stopnje pa je ugodilo pritožbi nasprotne stranke in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu tako spremenilo, da je predlog za denacionalizacijo zavrnilo. Ugotovilo je, da pogoji za vračilo premoženja po 5. členu Zden niso podani zato, ker med ustrahovanjem pokojne predlagateljice in podpisom sporne odstopne izjave z dne 14.7.1961 ni pravno relevantne vzročne zveze.

Predlagajoča stranka je vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo sklepa sodišča druge stopnje z zavrnitvijo pritožbe nasprotnega udeleženca in potrditvijo sklepa sodišča prve stopnje. Pravni posel, ki ga je sklenila denacionalizacijska upravičenka, je mogoče, ne glede na sočasni pravni promet z drugimi nepremičninami, šteti kot en sam pravni posel, ki je nastal v izključni posledici sile in grožnje. V razlogih izpodbijanega sklepa je zamenjan vzrok s posledico. Vzrok za podajo sporne odstopne izjave je bilo ustrahovanje, zaradi česar denacionalizacijska upravičenka ni imela druge izbire, kot da je izjavo podpisala v paketu.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvo RS in nasprotni udeleženki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Odločitvi sodišč druge in prve stopnje izhajata iz enakih dejanskih ugotovitev, razhajata pa se v pravni presoji, temelječi na uporabi določbe 5. člena ZDen. Ustrahovanje pokojne M. S. je imelo za cilj, da občinski oblasti brezplačno odstopi trisobno stanovanje, v katerem je živela s svojo družino. Po ugotovitvah, ki so navedene v izpodbijanem sklepu na njegovi tretji strani, je bila M. S. ustrahovana s strani predstavnikov tedanje oblasti v letih 1958 do 1961. Uporaba sile, z namenom, da se zlomi odpor lastnice stanovanja, je podrobno opisana v sklepu sodišča prve stopnje (list. št. 96 do 98 spisa). Gre za zelo grob, deloma rafiniran nastop (nočna kontrola poslovanja gostinskega lokala), ki je trajal nepretrgoma daljše časovno obdobje. Nenapovedane (nočne) kontrole gostinskega poslovanja kažejo na to, da je v igri bila tudi sosednja zgradba na ... št. 6, ki je bila kot lastnina predlagateljičine matere nacionalizirana, vendar je iz nacionalizacije bil izvzet poslovni prostor. Končni efekt ustrahovanja in fizičnega obračunavanja je, ne glede na splet okoliščin, zaradi katerih se je v dogodke vmešala žena tedanjega visokega političnega oblastnika, bil v tem, da je pokojna predlagateljica dne 14.7.1961 podpisala odstopno izjavo, s katero je sporno stanovanje prepustila občinski oblasti v last, istočasno pa je pristala na prodajo iz nacionalizacije izvzetega poslovnega prostora in na plačilo odškodnine za nacionalizirani del stavbe (... št. 6).

Kljub pomembni dejanski ugotovitvi, da je odstopna izjava z dne 14.7.1961 časovno vendarle sledila ustrahovanju, je sodišče druge stopnje štelo, da je zaradi sovpadanja sporne odstopne izjave s pravnimi posli, nanašajočimi se na nepremičnino ... št. 6 (sklenjenimi 26.6.1961), ta izjava povezan pravni posel. To naj bi pomenilo - ker je predlagateljica sama pogojevala, pod kakšnimi pogoji bo oblasti sporno stanovanje odstopila - da je bila pretrgana vzročna zveza med ustrahovanjem in nameravanim prisilnim odvzemom stanovanja. Pri tem naj bi aktivno ravnala predlagateljica sama.

Vendar pa je sklepanje, ki ga je sprejelo sodišče druge stopnje, pravno napačno. Ustrahovanje M. S. je namreč, ne glede na kasnejši splet dogodkov, doseglo svoj cilj: stanovanje na št. 4 je bilo odstopljeno brez povračila in na podlagi izsiljene izjave. V tem pogledu je sodišče prve stopnje posredovanje predstavnice oblasti pravilno relativiziralo z ugotovitvijo, da je bila M. S. kot zakonita zastopnica takrat mladoletnega V. S. nedvomno šibkejša stranka, da so bile listine, ki jih je podpisala, vnaprej pripravljene, da pri njihovi sestavi ni sodelovala, da je torej sprejela pogoje, ki so ji bili diktirani. Okoliščina, da je predlagateljica prejela na podlagi pogodb z dne 26.6.1961 več, kot bi ji glede na tedanje razmere in predpise pripadalo, sama po sebi ne more vplivati na izsiljenost izjave z dne 14.7.1961. Pravni posel, nanašajoč se na nepremičnino ... št. 6, je le časovno povezan s sporno odstopno izjavo in tej ne jemlje lastnosti izsiljenosti. Sklepanje sodišča druge stopnje, da niso nastopile posledice, ki so sicer grozile zaradi ustrahovanja, ker naj bi predlagateljica sama pretrgala vzročno zvezo med ustrahovanjem in nameravanim prisilnim odvzemom stanovanja s svojim aktivnim ravnanjem, zato nima podlage v dejanskih ugotovitvah. V nasprotju z dejanskimi ugotovitvami je pravno sklepanje, da je predlagateljica "sama pogojevala pod kakšnimi pogoji bo oblasti sporno stanovanje brezplačno odstopila". Vzročna zveza med ustrahovanjem in brezplačnim odstopom spornega stanovanja, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje, je izkazana. Zgodilo se je prav to, kar je ustrahovanje imelo za svoj cilj; le način izvedbe je bil drugačen.

To, kar je predlagateljica dobila na podlagi pravnih poslov z dne 26.6.1961, je bila odmena za prostore, ki so bili v stavbi ... št. 6 v Ljubljani izvzeti iz nacionalizacije in za podržavljeni del navedene nepremičnine. Pri odločitvi, ali naj sprejme in podpiše izjavo z dne 14.7.1961 predlagateljica ni imela izbire. Morala je pristati na ponujane pravne posle, zapustiti svoje družinsko stanovanje in se odseliti v slabše prostore v stanovanjsko hišo na povsem drugi lokaciji. Pri tem sodišče prve stopnje upravičeno poudarja, da nadaljnje ravnanje državnega organa, ki je sprva vinkuliral denar, pridobljen s prodajo nepremičnine na ... št. 6 zaradi mladoletnosti V. S., kasneje pa ta denar sprostil šele po posredovanju, kaže na neenakopraven odnos med pogodbenima strankama.

Ob ugotovitvi, da vzročna zveza med ustrahovanjem predlagateljice in podpisom odstopne izjave z dne 14.7.1961 kljub sklenitvi pogodbe z dne 26.6.1961 za druge nepremičnine, ni bila pretrgana, obvelja, da je sporno premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje in sile državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen). V tem obsegu je vprašljiva primerjava domnevne koristi, ki naj bi jo predlagateljica pridobila s prodajo nepremičnin v sosednji zgradbi. Gre namreč za dva ločena pravna posla, pri čemer predlagateljica tudi sicer ni imela nikakršne možnosti izbire ali pogojevanja. Po povedanem je bilo treba utemeljeni reviziji ugoditi po določbi prvega odstavka 380. člena ZPP s spremembo izpodbijanega sklepa, torej zavrnitvijo pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje po katerem se denacionalizacijski upravičenki pokojni Majdi Strnad sporno trisobno stanovanje vrne z vzpostavitvijo lastninske pravice na način in po postopku, ki sledi iz izreka in obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje.

Izrek o stroških revizijskega postopka je odpadel, ker niso bili zaznamovani.