Jedro

Ne glede na finančno stanje pri delodajalcu, so delavci ob izpolnitvi določenih let delovne dobe upravičeni do jubilejne nagrade in jo lahko uspešno iztožijo. Ni mogoče šteti, da s tem, ko svoje zakonite pravice uveljavljajo po sodni poti, prihajajo v priviligirani položaj v odnosu do tistih delavcev, ki se tega varstva ne poslužijo in zato tovrstne pritožbene navedbe ne morejo biti upoštevne.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki iz naslova neizplačene jubilejne nagrade plačati 21.795,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.9.1993 dalje do plačila ter ji povrniti stroške postopka v znesku 11.595,00 SIT v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je že v odgovoru na tožbo opozorila, da zaradi blokiranega žiro računa ni bila sposobna izplačati jubilejnih nagrad nobenemu delavcu. Zato ni pravilno, da bi lahko nekateri na podlagi sodne odločbe uveljavili jubilejno nagrado, glavnina, ki čaka na razplet usode podjetja, pa ne bi dobila ničesar. Vsi zaposleni so bili doslej v enakopravnem položaju, zato tisti, ki sodno uveljavljajo izplačilo jubilejnih nagrad, prihajajo v privilegiran položaj. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrne.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče razčistilo vsa, za razsojo zadeve odločilna dejstva in na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo.V postopku ni zagrešilo kršitev procesnega prava, na katera je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče soglaša z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi izpodbijane sodbe in v zvezi s pritožbenimi navedbami pojasnuje še naslednje.

Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Ur. list RS št. 39/93) v 1. odstavku 2. točke 44. člena delavcu za 10 letno delovno dobo zagotavlja jubilejno nagrado v višini 50 % povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle 3 mesece, Kolektivna pogodba za lesarstvo (Ur. list RS št. 14/91) pa v 34. členu celo v višini 60 % od iste osnove za isto delovno dobo. Po obeh citiranih pogodbah se jubilejna nagrada izplača v roku enega meseca po dopolnitvi predpisane delovne dobe. Ker tožeča stranka v celoti izpolnjuje navedene pogoje, ki jih tudi pritožba z ničemer ne prereka in so plače ter drugi osebni prejemki iz delovnega razmerja neposredno iztožljivi, je sodišče prve stopnje toženi stranki popolnoma pravilno in zakonito naložilo v plačilo znesek jubilejne nagrade v mejah postavljenega zahtevka, kot tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od v izreku izpodbijane sodbe določenega datuma dalje. Pritožbene navedbe, da zaradi blokiranega žiro računa tožena stranka ni izplačala jubilejnih nagrad nobenemu delavcu in da bi bila tožeča stranka, ki se je odločila za sodno uveljavljanje svoje pravice, v odnosu do ostalih delavcev v privilegiranem položaju, niso odločilnega pomena za razsojo predmetne zadeve, zaradi česar tudi ne morejo biti upoštevne. Zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.