Jedro

Sodišče stroške, ki so upniku nastali v izvršilnem postopku, dolžniku v plačilo naloži le, če upnik pravočasno zahteva njihovo povrnitev (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ). V ta namen pa mora upnik vložiti ustrezno vlogo. Vloga, s katero upnik (utemeljeno) zahteva povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, je tako potrebna za postopek, odvetniku pa za sestavo takšne vloge na podlagi določbe tar. št. 31/9 OT pripada nagrada v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR, poleg tega pa še povrnitev izdatkov v pavšalnem znesku v višini 2% nagrade, kar znaša 0,60 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), in, če je zavezanec za DDV, 22% DDV v višini 6,73 EUR, vse skupaj 37,33 EUR.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dolžniku v plačilo dodatno naloži še znesek 37,33 EUR, ki ga mora plačati v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

II. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 175,73 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom dolžniku naložilo, da upniku v roku 8 dni od vročitve sklepa povrne 184,72 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitve dalje. V okviru zneska 184,72 EUR je sodišče upniku priznalo stroške, ki so mu nastali z delom izvršitelja, ne pa tudi stroškov za sestavo vloge z dne 7. 4. 2023, s katero je upnik priglasil stroške izvršitelja, saj je štelo, da stroški vloge niso bili potrebni za postopek.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik in sodišču prve stopnje očita, da je na podlagi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja napačno uporabilo materialno pravo in bistveno kršilo določbe pravdnega in izvršilnega postopka, prav tako pa zakrivilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navaja, da je s spremembo Odvetniške tarife (OT), ki je stopila v veljavo 4. 6. 2022, v 9. točki tarifne številke 31 OT na novo določena nagrada za druge vloge v višini 50 točk. V to tarifno številko je nedvomno zajeta tudi vloga, s katero je priglasil nadaljnje izvršilne stroške, zato je napačna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi povrnitve teh stroškov. Izpostavlja, da se mora na podlagi osmega odstavka 38. člena ZIZ povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina. Upnik je v obravnavani zadevi v skladu s citirano določbo pravočasno priglasil stroške, nastale v zvezi z delom izvršitelja, vloga, s katero je priglasil stroške in ki jo je sestavil odvetnik, pa je bila potrebna za izvršbo, saj mu sodišče stroškov izvršitelja sicer ne bi priznalo. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi v delu, kjer je sodišče odločilo o višini priglašenih odvetniških stroškov za vlogo, in zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tretjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer pravilno navedlo, da je mogoče dolžniku v plačilo naložiti le tiste stroške upnika, ki so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Vendar pa je to določbo nato zmotno uporabilo, ko je presodilo, da med takšne stroške ni mogoče uvrstiti odvetniških stroškov, ki so upniku nastali v zvezi s sestavo vloge z dne 7. 4. 2023. Sodišče namreč stroške, ki so upniku nastali v izvršilnem postopku, dolžniku v plačilo naloži le, če upnik pravočasno zahteva njihovo povrnitev (peti in osmi odstavek 38. člena ZIZ). V ta namen pa mora upnik vložiti ustrezno vlogo. Vloga, s katero upnik (utemeljeno) zahteva povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, je tako potrebna za postopek, odvetniku pa za sestavo takšne vloge na podlagi določbe tar. št. 31/9 OT pripada nagrada v višini 50 točk, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 30,00 EUR, poleg tega pa še povrnitev izdatkov v pavšalnem znesku v višini 2% nagrade, kar znaša 0,60 EUR (tretji odstavek 11. člena OT), in, če je zavezanec za DDV, 22% DDV v višini 6,73 EUR, vse skupaj 37,33 EUR.

6. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ spremenilo tako, da je dolžniku (poleg že s sklepom sodišča prve stopnje odmerjenega zneska 184,72 EUR) v plačilo naložilo še znesek 37,33 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi s prvim odstavkom 299. člena OZ).

7. Sodišče druge stopnje je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker je upnik s pritožbo uspel in so bili njegovi stroški potrebni za postopek, mu je dolžnik dolžan povrniti njegove stroške pritožbenega postopka (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje je upniku glede na vrednost pritožbeno obravnavanega predmeta (37,33 EUR) na podlagi tarifne številke 31/7 OT v zvezi s tarifno številko 19 OT priznalo 200 točk za sestavo pritožbe (in ne 400 točk, kot je zahteval upnik, saj za to v določbah OT ni podlage), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 120,00 EUR, 2% materialnih stroškov v višini 2,40 EUR, skupaj 122,40 EUR, 22 % DDV od tega zneska v višini 26,93 EUR in sodno takso v višini 26,40 EUR, kar skupaj znaša 175,73 EUR. Če dolžnik upniku stroškov ne bo povrnil v danem roku, mora od zamude dalje plačati tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 299. člena OZ).