Jedro

V pravdni teoriji in sodni praksi ni več dvoma, da tudi v takem primeru, ko gre samo za prekoračitev stranske terjatve, pritožbeno sodišče ne more sodbe v izpodbijanem delu spremeniti. Ne gre za zmotno materialno pravno odločitev, ampak za absolutno bistveno kršitev določb ZPP. Če bi pritožbeno sodišče spremenilo sodbo, bi prekoračilo svoja pooblastila ter eno stranko prikrajšalo za pravna sredstva.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu (pet zakonitih zamudnih obresti za čas od pritožbe dalje in o pravdnih stroških) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo izdajo sodbe.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki plačilo 650,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 23.4.2012 dalje do plačila in plačilo pravdnih stroškov.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka in sicer v delu glede teka zamudnih obresti. Uveljavlja bistveno kršitev določb ZPP. Tožeča stranka v tožbi zahteva plačilo zakonitih zamudnih obresti od dneva izdaje sodbe dalje do plačila. Sodišče pa je preko zahtevka prisodilo zakonite zamudne obresti od 23.4.2012 dalje. Gre za kršitev določila 2. člena ZPP. Sodišče se mora držati tožbenega zahtevka. Predlaga spremembo sodbe, podredno pa razveljavitev v izpodbijanem delu.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožeča stranka in meni, da gre za nepotrebno pritožbo, saj bi tožeča stranka to sama uredila, če bi se tožena stranka nanjo obrnila. Res je zahtevek od dneva izdaje sodbe dalje, vendar je to odveč.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je zahtevala tek zakonitih zamudnih obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila (zahtevek na list. št. 4). Sodišče prve stopnje pa je v sodbi obrazložilo svojo odločitev, da gre tožeči stranki priznati zakonite zamudne obresti od 23.4.2012 dalje do plačila z obrazložitvijo, da gre za denarno terjatev in da je treba uporabiti zato določbo 299. člena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za odločitev sodišča preko tožbenega zahtevka, kar je absolutna bistvena kršitev določb ZPP, ki terja razveljavitev sodbe (357. člen ZPP). V pravdni teoriji in sodni praksi ni več dvoma, da tudi v takem primeru, ko gre samo za prekoračitev stranske terjatve, pritožbeno sodišče ne more sodbe v izpodbijanem delu spremeniti. Ne gre za zmotno materialno pravno odločitev, ampak za absolutno bistveno kršitev določb ZPP. Če bi pritožbeno sodišče spremenilo sodbo, bi prekoračilo svoja pooblastila ter eno stranko prikrajšalo za pravna sredstva(1). Vendar določba 354. člena ZPP pri procesnih kršitvah določa, da je potrebna vrnitev v novo sojenje, če kršitev postopka glede na njeno naravo ne moremo samo odpraviti. V tem sklepu odloči sodišče druge stopnje tudi o tem, katera dejanja, ki jih zajema bistvena kršitev določb pravdnega postopka, se razveljavilo. Zato je pritožbeno sodišče v izreku odločilo, da se napaka da odpraviti le s pisanjem, oziroma izdelavo nove sodbe o tem delu zahtevka. Glede na dotedanji potek postopka na prvi stopnji je potrebno ugotoviti, da je zadeva zrela za izdajo sodbe o uveljavljenem zahtevku, saj med izvajanjem dokazov in v pretežnih delih sodbe, ni napak. Le v delu, ko je sodišče odločilo o teku zakonitih zamudnih obresti, je odločilo preko zahtevka. Zato bo izdelava nove sodbe zadostovala.

6. Izrek o pravdnih stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.

Op. št. (1): J. Zobec, Komentar 357. člena ZPP, 3. knjiga, stran 461-463.