Jedro

Sodišče prve stopnje je tako pri odmeri izpodbijane odškodnine ustrezno upoštevalo načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu ter izhaja iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih zmožnosti družbe in sodne prakse odmerjanja odškodnin v podobnih primerih nepremoženjskih škod.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v točkah II in III izreka potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno odločbo odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe za znesek 2.500,00 EUR postopek v tem delu ustavi (točka I izreka) in da je tožena stranka (v nadaljevanju: toženka) dolžna tožeči stranki (v nadaljevanju: tožnici) v roku 15 dni od vročitve odločbe plačati znesek 14.876,50 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 12. 5. 2021 do plačila ter zakonske zamudne obresti od zneska 2.500,00 EUR za čas od 12. 5. 2021 do 13. 6. 2022 (točka II izreka), v presežku pa je tožbeni zahtevek, za znesek 2.262,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 5. 2021 do plačila, zavrnilo (točka III izreka) in sklenilo, da je toženka dolžna tožnici povrniti v celoti (100 %) njene potrebne predpravdne in pravdne stroške, v roku 15 dni od vročitve posebnega sklepa o višini stroškov, ki bo izdan po pravnomočnosti te odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka parcijskega roka do plačila (točka IV izreka).

2.Zoper točki II in III izreka citirane odločbe sodišča prve stopnje se pritožuje toženka, in sicer zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da prisojeno odškodnino iz naslova nepremoženjske škode zniža na znesek 7.237,50 EUR, vse s stroškovno posledico za tožnico. Bistvo pritožbene graje je, da je sodišče tožnici iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter iz naslova strahu prisodilo previsoko denarno odškodnino, saj je v preveliki meri upoštevalo subjektivne navedbe tožnice. Slednja je namreč za odškodnino iz navedenih postavk nepremoženjske škode upravičena le v zvezi z najdenim tujkom (kirurškim zložencem), ne pa tudi v zvezi z opravljeno sterilizacijo, katera se je izvedla skupaj z odstranitvijo navedenega tujka. Upoštevajoč navedeno in objektivno izvedensko mnenje sodnega izvedenca za ginekologijo in porodništvo A. A., dr. med., bi moralo sodišče prve stopnje tožnici iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prisoditi denarno odškodnino v višini 8.000,00 EUR, saj bi bila ena operacija, zaradi odločitve o sterilizaciji, vsekakor opravljena. Prav tako je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo previsoko denarno odškodnino iz naslova strahu, saj je pri tem spregledalo, da je tožnica svoj strah ocenjevala in opisovala z večjo intenziteto kot sodni izvedenec. Upoštevajoč navedeno in sodno prakso odmerjanja odškodnin v podobnih škodnih primerih bi bila tako tožnica iz tega naslova upravičena zgolj do denarne odškodnine v višini 3.000,00 EUR. Skupno bi bila tako tožnica iz obeh postavk nepremoženjske škode upravičena do denarne odškodnine v višini 11.000,00 EUR, oziroma po odbitju odbitne franšize v višini 1.000,00 EUR in valoriziranega zneska že izplačane odškodnine v višini 2.762,50 EUR, še do 7.237,50 EUR.

3.Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za zavrnitev le - te kot neutemeljene in predlaga potrditev izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje, vse s stroškovno posledico za toženko.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.ZPP v drugem odstavku 350. člena določa, da sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za zastopanje pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in da je pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo to podrobneje obrazloženo v nadaljevanju te sodbe.

6.Iz pritožbeno nespornih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: da je tožnica pri zavarovancu toženke Splošni bolnišnici B. dne 10. 8. 2017 opravila v naprej načrtovan carski rez, pri katerem ji je bil v trebušni votlini puščen kirurški zloženec, kar predstavlja strokovno napako pri zdravstveni obravnavi tožnice, da je bil tožnici kirurški zloženec oziroma tujkov granulom odstranjen z operacijo dne 22. 10. 2020, da je tožnica v vmesnem času imela številne zdravstvene težave (občasne bolečine, pogosta vnetja nožnice in sečnega mehurja, napihnjenost, pritisk na mehur in posledično pogosto uriniranje, boleče spolne odnose, itd.), ki so vse direktna posledica predmetne zdravniške napake, da je sodišče prve stopnje v postopek pritegnilo zgoraj imenovanega sodnega izvedenca, katerega izvedensko mnenje z dne 10. 10. 2022 sta povzeli obe pravdni stranki, da tožnica ni upravičena do denarne odškodnine zaradi skaženosti, da je tožnica upravičena do premoženjske škode iz naslova tuje nege in pomoči ter potnih stroškov v skupni višini 639,00 EUR.

7.Merila za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo izhajajo iz določb 179. in 182. člena OZ. Temeljni načeli za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki iz takšne zakonske ureditve izhajata, sta načelo individualizacije višine odškodnine, ki zahteva določitev pravične denarne odškodnine glede na intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, duševnih bolečin in strahu ter glede na vse konkretne okoliščine, ki so podane pri oškodovancu, in načelo objektivne pogojenosti njene višine, ki narekuje upoštevanje pomena prizadete dobrine, namena odškodnine in dejstva, da odškodnina ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Sodišče mora enake položaje obravnavati enako, različne pa različno, tako se doseže, da je znesek vpet v širše družbene okvirje in skladen z obstoječo sodno prakso.

8.Pritožba neutemeljeno izpodbija višino prisojene denarne odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem v višini 13.000,00 EUR, saj pri tem spregleda, da je sodišče prve stopnje pri tej obliki nepremoženjske škode pravilno upoštevalo tudi začasno zmanjšanje tožničinih življenjskih aktivnosti v času od carskega reza dne 10. 8. 2017 do treh tednov po odpustu iz bolnišnice dne 26. 10. 2020. Pritožbeno nesporno je namreč, da je tožnica poleg telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem, kot jih je ugotovil imenovani sodni izvedenec, v tem času trpela tudi začasno zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti v obliki okrnjene delovne zmožnosti, opustitve rekreativnih dejavnosti (fitnes, kolesarjenje, sprehodi), nesposobnosti za domača in gospodinjska opravila ter skrbi za otroke, kot je to podrobneje pojasnilo že sodišče prve stopnje. Upoštevajoč navedeno in pritožbeno nesporno trajanje telesnih bolečin tožnice (7 dni hude, 7 dni srednje hude in 7 dni lažje telesne bolečine, ki se ob mesečnem perilu, spremembah vremena in dvigovanju bremen občasno pojavljajo še danes) ter številne nevšečnosti med zdravljenjem (dva operativna posega v splošni anasteziji, številni ginekološki pregledi, odvzemi tekočin za laboratorijske preiskave, infuzije, ultrazvok, prisilni počitek, itd.), ki jih je morala prestajati v obdobju treh let, pritožba neutemeljeno navaja, da je višina denarne odškodnine iz tega naslova prisojena previsoko in da je sodišče prve stopnje subjektivnim navedbam tožnice dalo preveliko težo.

9.V tej zvezi se pritožba neutemeljeno sklicuje tudi na sterilizacijo tožnice, ki je bila opravljena skupaj z operativnim posegom z dne 22. 10. 2020. Slednji je bil namreč nedvomno primarno izveden zaradi odstranitve tujka in ne zaradi sterilizacije, ki se je izvedla zgolj sočasno z navedenim operacijskim posegom, kot to izhaja iz skladnih izpovedb tožnice in izvedenskega mnenja.

10.Prav tako pritožba neutemeljeno izpodbija višino prisojene denarne odškodnine iz naslova strahu, saj pri tem zmotno navaja, da je tožnica svoj strah ocenjevala in opisovala z večjo intenziteto kot sodni izvedenec. Slednji je namreč skladno z izpovedbo tožnice potrdil, da je bila tožnica vse od leta 2019, ko se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo, zaskrbljena za svoje zdravje, saj ni poznala vzroka za svoje težave. Še hujši strah je začela čutiti v začetku leta 2020, ko je začela tipati bulo. Ta strah je trajal vse do zaključka operacije dne 22. 10. 2020, ko je po treh letih izvedela za vzrok svojih težav. Ves ta čas je tožnica življenjsko izkustveno trpela strah zaradi pričakovane diagnoze in izida zdravljenja, pri čemer je ta strah po neuspešni laporoskopski operaciji z dne 17. 9. 2020 prerasel celo v hud strah za življenje in zdravje. Hud strah je nato tožnica trpela vse do zaključka operacije dne 22. 10. 2020. V posledici navedenega je tožnica iskala tudi psihološko pomoč pri svojih sestrah in ginekologu. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje prepričano, da je sodišče prve stopnje tožnici tudi iz tega naslova prisodilo pravično denarno odškodnino v višini 5.000,00 EUR.

11.Sodišče prve stopnje je tako pri odmeri izpodbijane odškodnine ustrezno upoštevalo načeli individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin in strahu ter izhaja iz spoznanja, da je posameznik neponovljiva in nerazdružljiva celota telesne in duševne biti. Načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine pa terja upoštevanje objektivnih materialnih zmožnosti družbe in sodne prakse odmerjanja odškodnin v podobnih primerih nepremoženjskih škod. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno. Le tako določena odškodnina je pravična tako z vidika konkretnega oškodovanca, kot tudi z vidika drugih oškodovancev in je odraz ustavnih načel enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic.

12.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo v celoti zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijana dela odločbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13.Toženka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Navedbe tožnice v odgovoru na pritožbo niso z ničemer prispevale k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato je slednja dolžna sama kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena v zvezi z 165. členom ZPP).

-------------------------------

1Tako tudi sodbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 148/2006 z dne 12. 6. 2008 in II Ips 436/2007 z dne 8. 5. 2008.