Jedro

Pozneje najdeno premoženje je zapuščinsko sodišče razdelilo zakonitim dedičem enako kot v prvem sklepu o dedovanju. Pritožnika sta v prvem postopku že sprejela dediščino in ker delna odpoved dediščini ni mogoča, ne moreta nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V zapuščinski zadevi po pokojni A. K. je prvostopno sodišče odločilo s sklepom o dedovanju opr. št.D 80/88-5 z dne 17.10.1988. Po pravnomočnosti tega sklepa se je našlo še dodatno premoženje, zato je prvostopno sodišče izdalo dodatni sklep o dedovanju opr. št. D 80/88-12 z dne 1.12.1999. V njem je odločilo, da spadajo v zapuščino tudi nepremičnine, vpisane v vl. št. 58 k.o. .... do 2/480. Odločilo je, da te nepremičnine dedujejo vsak do 1/3 zakoniti dediči P. K. (roj. 14.2.1917), P. K. (roj. 21.12.1950) in A. O. (roj. 18.3.1956). Proti sklepu o dedovanju se pritožujeta dediča P. K. (rojen 21.12.1950) in A. O. (roj. 18.3.1956), vsak s svojo pritožbo. V pritožbah, ki sta enaki, navajata, da je P. K. (rojen 14.2.1917) dne 2.6.1999 umrl, nadalje pa menita, da nista upravičena do deležev, ker se je njuna mati A. K. leta 1950 odpovedala dedovanju po svoji materi M. J.. Podpisala je tudi odpisno dovoljenje. Pritožbi nista utemeljeni. V obravnavanem primeru gre za pritožbo proti dodatnemu sklepu o dedovanju. S tem sklepom je prvostopno sodišče odločilo o dedovanju po pravnomočnosti prejšnjega sklepa o dedovanju (z dne 17.10.1988) najdenega premoženja, to je nepremičnine v vl. št. 58 k.o. ..... Za take primere je v 221. členu Zakona o dedovanju (ZD) določeno, da sodišče razdeli pozneje najdeno premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Prvostopno sodišče je tudi storilo in enako kot v prvem sklepu o dedovanju po pokojni A. K. določilo za dediče na podlagi zakona P. K. starejšega, P. K. mlajšega in A. O., vsakega do 1/3. Pritožnika navedenemu nasprotujeta, češ da se je pokojna A. K. odpovedala dedovanju že leta 1950, vendar iz podatkov zemljiške knjige to ne izhaja. Zato je moralo prvostopno sodišče kot zapuščino upoštevati tudi nepremičnine v vl. št. 58 k.o. ..... Pritožnika sta v prvem postopku že sprejela dediščino in ker delna odpoved dediščini ni mogoča (1. odstavek 136. člena ZD), ne moreta nasprotovati dedovanju preostalega dela zapuščine. Ko sodišče odloči s sklepom o dedovanju, odloči o usodi celotnega zapustnikovega premoženja, ne glede na to, ali ga je obravnavalo v celoti ali ne in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zato lahko z novim oziroma dodatnim sklepom o dedovanju, odloči glede dedovanja samo enako kot v prvem sklepu o dedovanju. Pokaže se torej, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna, obe pritožbi pa neutemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).