Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je izpodbijano odločbo izdal po prejemu tožničine prošnje za brezplačno pravno pomoč in po vpogledu v uradne evidence, ne da bi bi dal tožnici možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storjena bistvena kršitev pravil postopka, zaradi tega pa je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 526/2018-3 z dne 3. 5. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,58 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji ter oprostitev plačila stroškov postopka in sicer v postopku zoper A. d.d. v zvezi s škodnim dogodkom z dne 13. 9. 2014. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da imata tožnica in njen mož B.B. prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ... v stanovanju št. 1. Na podlagi poizvedb opravljenih po uradni dolžnosti organ ugotavlja, da sta tožnica in njen mož solastnika do ½ (vsak do četrtine) dela stavbe št. ... k.o. ... na naslovu ..., katerega vrednost ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja upoštevaje solastniški delež prosilke in njenega moža znaša 25.228,16 EUR. Ker vrednost tega premoženja presega znesek 14.281,44 EUR (48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka), organ za brezplačno pravno pomoč ob uporabi določbe prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ugotavlja, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je tožničino prošnjo zavrnil. Ker tožnica ni izpolnjevala materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je izpolnjevanje objektivnega pogoja odpadlo kot nepotrebno.

2. Tožnica je vložila tožbo zoper to odločbo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka, nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da ni jasno, na podlagi česa organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da ima tožnica prijavljeno stalno bivališče na naslovu ... v stanovanju št. 1, niti na podlagi kakšnih poizvedb, da sta tožnica in njen mož lastnika stanovanja št. 2. Vpogled v zemljiško knjigo namreč pove, da sta tožnica in njen mož solastnika vsak do ¼ nepremičnine v k.o. ... s parc. št. 550/6. Predmetna nepremičnina torej sploh ni etažirana, temveč gre za vpis solastninskih deležev na celotni nepremičnini. Iz izpiska GURS za nepremičnino sicer izhaja, da sta v navedeni nepremičnini dejansko evidentirana dva dela stavbe, napačna pa je ugotovitev, da naj bi tožnica in njen mož imela prijavljeno stalno prebivališče v stanovanju št. 1. Ni jasno, od kot organu za brezplačno pravno pomoč tak podatek, saj se stalno prebivališče prijavlja samo po naslovu, to je ... Razen tega tožnica nima naslova prijavljenega v stanovanju št. 1, ker to stanovanje ni tožničino, ampak je lastnik tega stanovanje C.C. Dejansko stanje je torej ugotovljeno nepravilno, razen tega pa je odločba obremenjena tudi z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, saj so odločilne navedbe iz odločbe v popolnem nasprotju z listinami, predvsem z izpiskom iz zemljiške knjige in z listinami GURS. Organ za brezplačno pravno pomoč bi moral v primeru nejasnosti tožnico pozvati na dopolnitev navedb in razjasnitev dejanskega stanja, tega pa ni storil, zato je nepravilno ugotovil dejansko stanje. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Priglaša tudi stroške tega upravnega spora.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

4. Tožba je utemeljena.

5. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena takoimenovani subjektivni oziroma materialni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine ter objektivni pogoj, izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 6. Glede materialnega pogoja prvi odstavek 13. člena ZBPP določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), to je Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

7. Prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP določa, da se brezplačne pravne pomoči ne odobri samski osebi oziroma družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (torej Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - v nadaljevanju ZUPJS), ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Premoženje, ki se upošteva oziroma ne upošteva pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa ZUPJS v 17. in 18. členu. V skladu s temi določbami se v premoženje prosilca za brezplačno pravno pomoč šteje tudi nepremično premoženje, razen stanovanja oziroma stanovanjske hiše, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče do vrednosti primernega stanovanja oziroma, ne glede na prej navedeno, se v nobenem primeru ne upošteva kot premoženje, če vrednost takega stanovanja ne presega ali dosega 120.000,00 EUR.

8. Organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnica s svojim možem živi v stanovanju št. 1 na naslovu ..., oba pa sta lastnika stanovanja št. 2 na tem naslovu, zato ima tožnica premoženje, katerega vrednost znaša 25.228,16 EUR in torej presega znesek iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki znaša 14.281,44 EUR.

9. Iz tožbenih navedb in izpiska iz zemljiške knjige izhaja, da sta tožnica in njen mož B.B. vsak do ¼ solastnika stavbe, stoječe na zemljišču parc. št. 550/6 k.o. ... Razen njiju je solastnik do ½ te nepremičnine C.C. Etažna lastnina v tej zgradbi ni izvedena, zato sta tožnica in njen mož solastnika celotne nepremičnine, idealni delež vsakega od njiju pa znaša ¼. Iz izpiska GURS sicer izhaja, da sta v tej nepremičnini evidentirana dva dela stavbe, tožnica pa oporeka ugotovitvi organa za brezplačno pravno pomoč, da z možem živita v stanovanju št.1 v tej stavbi, saj je lastnik tega stanovanja C.C. 10. Kot izhaja iz podatkov spisa, je organ za brezplačno pravno pomoč izpodbijano odločbo izdal po prejemu tožničine prošnje za brezplačno pravno pomoč in po vpogledu v uradne evidence, ne da bi bi dal tožnici možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, je storjena bistvena kršitev pravil postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP), zaradi tega pa je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje.

11. Po tretjem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je bistvena kršitev določb postopka podana vselej, ko gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki jo določa ZUP. Po obrazloženem je sodišče po 3. in 2. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je ta akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba odpraviti storjeno kršitev upravnega postopka in dopolniti ugotovitveni postopek, tožnici dati možnost, da se o izjavi o za odločitev relevantnih dejstvih ter nato ponovno odločiti o zadevi.

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka. Ti se v upravnem sporu odmerijo v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, sodišče pa jih je tožeči stranki odmerilo v priglašeni višini 285,58 EUR in jih naložilo v plačilo toženi stranki.

13. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).