Jedro

Po ustaljeni sodni praksi so pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog I Pg 366/2016 z dne 9. 11. 2016, za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje.

2. Zoper takšno odločitev se, brez navedbe pritožbenih razlogov in predloga odločitve višjemu sodišču, pravočasno pritožuje tožeča stranka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vprašanje, ali je bil tožeči stranki ugovor tožene stranke (tedaj še dolžnika) zoper sklep o izvršbi vročen ali ne, ne more biti predmet presoje ob odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse. Skladno s prvim odstavkom 34.a člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) je takšen ugovor mogoče vložiti le iz razlogov, da je sodna taksa že plačana ali, da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovor, da tožeči stranki ugovor tožene stranke ni bil vročen, bi lahko bil predmet presoje v pritožbi zoper sklep, s katerim je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi VL 30874/2016 v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba. Takšne pritožbe nobena od strank ni vložila. Zadeva je bila zato pravilno odstopljena v odločanje pravdnemu sodišču, to pa je tožeči stranki pravilno vročilo izpodbijani plačilni nalog.

5. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje takso napačno odmerilo, saj naj ne bi upoštevalo, da mora tožeča stranka takso le doplačati – torej plačati razliko med takso odmerjeno v izvršilnem postopku in takso predvideno za pravdni postopek. Sodišče prve stopnje je to pravilno upoštevalo. Tožeči stranki namreč ni naložilo v plačilo celotne takse, predvidene za opravo postopka na prvi stopnji ob vrednosti predmeta 10.177,95 EUR (ki bi znašala 459,00 EUR).

6. Prav tako na pravilnost izdaje plačilnega naloga ne vpliva začetek novega postopka prisilne poravnave nad toženo stranko. Uporaba 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)(1) v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Po ustaljeni sodni praksi so namreč pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave zoper insolventnega dolžnika iz prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP predpisane za primer, ko je izvršilni postopek v fazi opravljanja izvršbe, ne pa tudi, ko je zadeva (še) v fazi odločanja o ugovoru zoper kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ki ima naravo plačilnega naloga. V tej fazi izvršilnega postopka začetek postopka prisilne poravnave nima posledic, kot jih tudi nima v pravdnem postopku.(2)

7. S pritožbo uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Ki določa, da se postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začeti proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka prisilne poravnave, prekine z začetkom postopka prisilne poravnave.

Op. št. (2): Tako npr. sklepi VSL II Ip 5320/2011, II Ip 4123/2014, II Ip 4123/2014, I Ip 3971/2014