Jedro

Iz tožbe in predloženih opisov izhaja, da je tožnik s tožbo izpodbijal odločbo, ki je bila v pritožbenem postopku odpravljena ter zadeva vrnjena v ponovno odločanje, torej ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, zato je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je tožbo zavrglo, pravilna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. in 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo zoper odločbo Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja z dne 16. 6. 2009, s katero je bil zavrnjen tožnikov zahtevek za kmetijsko – okoljska plačila (KOP) za ekološko kmetovanje – travinje, število enot: 93,86, in odločeno, da se mu v obdobju naslednjih treh let pomoči zmanjšajo za 8.970,62 EUR.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da tožnik izpodbija odločbo organa prve stopnje z dne 16. 6. 2009, kar izhaja tako iz tožbenih navedb kot tožbenega predloga, to odločbo pa je tudi priložil tožbi. Iz spisne dokumentacije pa je razvidno, da je bila ta odločba (z dne 16. 6. 2009) v pritožbenem postopku odpravljena z odločbo tožene stranke z dne 22. 10. 2009 ter zadeva vrnjena v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, ki je v zadevi ponovno odločil z odločbo z dne 1. 12. 2009 (pravilno 22. 12. 2009). Tožnik je tudi po prejemu odgovora na tožbo vztrajal pri izpodbijanju odločbe z dne 16. 6. 2009, kar pomeni, da izpodbija odločbo, ki je bila v pritožbenem postopku odpravljena, torej ne izpodbija dokončnega upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1. 3. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter med drugim navaja, da imata ena in druga odločba (odpravljena odločba in odločba, izdana v ponovljenem postopku), ki vsebujeta enako odločitev glede iste zadeve, enako opravilno številko, le datum je drug, iz vsebine tožbe pa jasno izhaja, katero odločbo izpodbija. To je razvidno tudi iz priloženega pooblastila. Tudi tožena stranka glede tega ni imela pripomb, medtem ko vlog tožene stranke (nadaljnjih) tožnik ni prejel in se zato do njih ne more izjasniti. Ker ne gre za drugačno napako kot zgolj za drugo navedbo datuma, sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

K I. točki izreka:

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Dokončni upravni akt pa je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja.

7. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča iz tožbe in predložnih spisov izhaja, da je tožnik s tožbo izpodbijal odločbo z dne 16. 6. 2009, ki je bila v pritožbenem postopku odpravljena z odločbo z dne 22. 10. 2009 ter zadeva vrnjena v ponovno odločanje, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

8. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na napako oziroma pomoto, saj izpodbijana odločba z dne 16. 6. 2009 nima iste številke kot odločba, izdana v ponovljenem postopku z dne 22. 12. 2009 (kar sicer pritožnik zatrjuje v pritožbi). Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je tožnik skliceval na odločbo z dne 16. 6. 2009 že na prvi strani tožbe, navajal jo je v tožbenem predlogu, priložil pa jo je tudi k tožbi kot akt, ki ga izpodbija. Res je v pooblastilu za zastopanje navedena druga - pravilna številka in datum izpodbijane odločbe (odločbe, izdane v ponovljenem postopku, zoper katero je bila tožnikova pritožba zavrnjena), vendar to na pravilnost odločitve ne vpliva, saj navedbe v pooblastilu niso del tožbe oziroma tožbenih navedb.

9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede ugovorov tožene stranke v zvezi s tožbo, saj je le-ta v odgovoru na tožbo z dne 27. 12. 2010 opozorila na dejstvo, da je bila izpodbijana odločba odpravljena z odločbo z dne 22. 10. 2009 in zadeva vrnjena v ponovno odločanje, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe. Odgovor na tožbo je sodišče prve stopnje tožniku poslalo, kar je razvidno tako iz povratnice, kot iz dejstva, da je tožnik nanj odgovoril z vlogo z dne 17. 1. 2011. Drugih vlog tožene stranke, katerih naj tožnik ne bi prejel in se o njih zato ne more izjasniti, kar predstavlja kršitev njegovih pravic, pa ni bilo.

10. Glede na to, da je bil tožnik z navedeno pomanjkljivostjo seznanjen že s prejemom odgovora tožene stranke na tožbo, ter glede na odgovor, ki ga je dal na njene navedbe, ga po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje ni bilo dolžno še dodatno pozivati k odpravi pomanjkljivosti.

11. Po presoji Vrhovnega sodišča je tako odločitev sodišča prve stopnje pravilna in na zakonu utemeljena, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1 sam trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.