Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je izvršljiv notarski zapis veljaven izvršilni naslov vse do tedaj, dokler ni razveljavljen, se dolžnik v ugovoru ne more uspešno sklicevati na to, da je pogodbo pred notarjem sklenil pod prisilo upnika.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se dovoli s strani upnika prdlagana izvršba. Sodišče je tudi odmerilo stroške upnika na 25.110,00 SIT.
Zoper navedeni sklep je pravočasno ugovarjal dolžnik. V svojem ugovoru je navedel, da je bil upnik zaposlen v podjetju JA 13 d.o.o. kot pek. Pri izplačevanju plač v podjetju so nastali problemi v zvezi z upnikom, ker le ta ni vodil evidence o prisotnosti na delu. Po prenehanju delovnega razmerja je upnik zahteval znesek v višini 315.000,00 SIT, tako od dolžnika kot tudi od njegovega družbenika in žene, pri čemer je upnik postajal vedno bolj nasilen. Ker je dolžnik hud srčni bolnik, je privolil, da bo pred notarjem podpisal fiktivno posojilno pogodbo, predvsem pa zaradi neprestane grožnje z pištolo, ki jo je posedoval dolžnik. Zato je dolžnik predlagal razveljavitev sklepa o izvršbi.
Upnik je v odgovoru na ugovor dolžnika navedel, da dolžnikov ugovor ne navaja nobenega pritožbenega razloga po ZIZ ter je zato neutemeljen. Prav tako je navedel, da so navedbe dolžnika neresnične in kot take tudi žaljive. Nadalje v odgovoru pojasnjuje, da je dolžnik poznal finančno situacijo podjetja, katerega lastnik je bil njegov sin, zato je ponudil upniku prevzem dolga s sklenitvijo posojilne pogodbe pred notarjem. Zato je predlagal, da se ugovor dolžnika zavrne kot neutemeljen in potrdi izdani sklep o izvršbi.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi kot o pritožbi, ker ga je sodišče prve stopnje štelo za neutemeljenga (3. odst. 58. člena ZIZ).
Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 17. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS 51/98, v nadaljevanju ZIZ) dovolilo izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je v konkretnem primeru izvršljiv notarski zapis. Zakon o notariatu v 4. čl. namreč določa, da je notarski zapis izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa. Ni sporno, da sta upnik in dolžnik 24.9.1998 sklenila posojilno pogodbo v obliki notarskega zapisa pred notarjem.
S posojilno pogodbo se je dolžnik zavezal, da bo posojilo v višini 315.000,00 SIT, ki ga je prejel od upnika, vrnil v treh enakih mesečnih obrokih, v primeru zamude pa bo upniku plačal tudi zakonite zamudne obresti. Stranki pa sta bili prav tako soglasni, da njuna pogodba, s tem ko je bila sklenjena, pridobi lastnost neposrednega izvršilnega naslova glede vseh storitvenih, dopustitvenih in opustitvenih obveznosti, ki za vsako od strank izhajajo iz te pogodbe.
Izpodbijani sklep o izvršbi je torej pravilen in zakonit. S tem, ko je dolžnik prišel v zamudo pri izpolnitvi obveznosti, to je vračilu dolga, je sklenjen pravni posel postal neposredno izvršljiv v skladu z medsebojnim dogovorom pred notarjem. Dolžnik v svoji pritožbi zoper sklep o izvršbi ni podal nobenega izmed razlogov, ki preprečujejo izvršbo in ki jih primeroma našteva ZIZ (55. čl.).
Dolžnik je v svoji pritožbi sicer navajal, da je bila sklenjena pogodba med njim in upnikom zgolj fiktivna ter sklenjena pod prisilo.
Ni pomembno, kaj je vodilo pravdni stranki, da sta sklenili medsebojno posojilno pogodbo, pač pa, da sta jo sklenili in to še na izredno obličen način, pred notarjem. Zato je trditev dolžnika, da ta pogodba ni veljavna, neutemeljena, dokler pogodba ni razveljavljena.
V tem postopku se namreč ne presoja veljavnost pogodbe, pač pa se upošteva le dejstvo, da je pogodba (še vedno) veljavna, zaradi česar jo je izvršilno sodišče dolžno izvršiti v skladu z danim predlogom.
Na podlagi navedenega se izkaže pritožba za neutemeljeno, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).