Jedro

Tožba, s katero bi solastnik zahteval, da drugi solastnik izprazni določen idealni delež nepremičnine, ni sklepčen.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 23. 02. 2011 (redna št. 23) se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sodbo z dne 23. 02. 2011 (redna št. 23A) se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

I. Tožeča stranka sama krije svoje stroške v zvezi s pritožbenim postopkom.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom (redna št. 23) ni dovolilo spremembe tožbe z dne 23. 02. 2011. Presodilo je, da ob umanjkanju soglasja tožene stranke, dovolitev spremembe tožbe ne bi bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama (1. odstavek 185. člena ZPP). Zadeva o primarnem (do tedaj postavljenem) zahtevku je bila že zrela za odločitev, obravnavanje spremenjene tožbe pa bi vodilo do podaljševanja postopka, zato dovolitev spremembe tožbe ne bi bila ekonomična (11. člen ZPP).

2. Tožeča stranka je ob pravočasni napovedi pritožbe zoper sodbo vložila tudi pritožbo zoper navedeni sklep. Uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka (185. člena ZPP v povezavi s 11. členom ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je stroške pritožbe.

3. Toženi stranki je bila pritožba pravilno vročena v izjavo. V odgovoru predlaga potrditev izpodbijanega sklepa. Stroškov odgovora ni priglasila.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo (redna št. 23A) v celoti razveljavilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Plg 45/2009 z dne 21. 05. 2009 in zavrnilo tožbeni zahtevek (1. točka izreka). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 807,50 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (2. točka izreka).

5. Tožeča stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbe.

6. Toženi stranki je bila pritožba pravilno vročena v izjavo. Odgovora ni vložila.

7. Pritožbi nista utemeljeni.

Glede pritožbe zoper sklep (redna št. 23):

8. Sodišče prve stopnje je presodilo, da sprememba tožbe, ki jo je tožeča stranka predlagala v pripravljalni vlogi z dne 23. 02. 2011 (list. št. 42), v fazi, ko je bila zadeva o prvotno postavljenem tožbenem zahtevku že zrela za odločitev, ne bi bila ekonomična (11. člen ZPP). Tožeča stranka nasprotuje tem razlogom sodišča prve stopnje, in navaja, da bi bilo tako ravnanje smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Pritožbeno sodišče pritožbi ni sledilo. Stališče, da zadeva ne more biti zrela za odločitev že na prvem naroku, je napačno. Pritožbene trditve, da tožeča stranka ni prej spremenila tožbe zato, ker sta si stranki prizadevali za mirno reševanje spora, pa so v tej fazi brezpredmetne.

9. Pritrditi gre sodišču prve stopnje, da je bila zadeva o glavni stvari (po nalogu za izpraznitev poslovnega prostora) zrela za odločitev, saj je tožba, kot bo razvidno iz nadaljnje obrazložitve in kot je pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje, nesklepčna. Pogoji za dopustitev objektivne spremembe tožbe (v smislu ureditve razmerij med solastniki) po 185. členu ZPP, ob nesporni ugotovitvi, da je tožena stranka spremembi tožbe nasprotovala, tako niso bili podani. Vsako nadaljevanje postopka, predvsem na povsem drugi dejanski in pravni podlagi, bi postopek le podaljševalo.

10. Ker pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti (1. odstavek 366. člena ZPP v zvezi s 2. odstavkom 350. člena ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Glede pritožbe zoper sodbo (redna št. 23A):

11. Tožeča stranka je v predmetni zadevi dne 17. 03. 2009 sodno odstopila od najemne pogodbe s toženo stranko iz krivdnih razlogov po 28. členu Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPS). Obenem je podala predlog za izdajo naloga za izpraznitev teh poslovnih prostorov. Zahtevala je izpraznitev nepremičnin vpisanih v Zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Kopru pod vl. št... k.o. X in sicer poslovno stavbo na parc. št...., dvorišče na parc. št. .. in dvorišče na parc. št.... in sicer v idealnem deležu 228/1000 oziroma 1.240,50 m2 (list. št. 3).

12. Tožba, s katero bi solastnik zahteval, da drugi solastnik izprazni določen idealni delež nepremičnine, ni sklepčna. Tožeča stranka zahtevka na izpraznitev poslovnih prostorov ob neprerekani ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tožena stranka solastnica nepremičnin (v idealnem deležu 772/1000), ki so bile dane v najem, po materialnem pravu nima. Vrhovno sodišče je v sklepu III Ips 163/98 z dne 23. 12. 1999 že zavzelo stališče, da čeprav odpovedi najemne pogodbe običajno sledi zahtevek na izpraznitev poslovnih prostorov, takega zahtevka tožeča stranka pod predpostavko, da je tožena stranka res solastnik najetih prostorov, samo zaradi odpovedi najemne pogodbe, nima. Podobno stališče je Vrhovno sodišče zavzelo tudi v sodbi III Ips 48/2007 z dne 16. 12. 2008, v kateri je zapisalo, da ima solastnik na podlagi 1. odstavka 66. člena SPZ upravičenja, da skupaj z drugimi solastniki in sorazmerno svojemu idealnemu deležu poseduje nepremičnino, v kateri so sporni poslovni prostori, medtem ko solastnik zgolj iz naslova solastninske pravice v razmerju do drugih solastnikov nima zahtevka na izročitev in izpraznitev določenih prostorov, ki so sestavni del nepremičnine (primerjaj tudi sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 751/2007 z dne 10. 9. 2008). Obligacijskega zahtevka tožeče stranke, naj tožena stranka njej izroči sporne poslovne prostore pa ne utemeljuje niti 100. člen SPZ.

13. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je razveljavilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov in zavrnilo zahtevek, je pravilna. Ostale pritožbene navedbe o odpovedi najemne pogodbe so brezpredmetne (1. odstavek 360. člena ZPP). Sicer pa pritožbeno sodišče le dodaja, da je obrazložitev sodišča prve stopnje o tem, da dvorišče oziroma parkirišče pri poslovni stavbi ne predstavlja poslovne stavbe oziroma poslovnega prostora v smislu 2. člena ZPSPS, pravilna.

14. Ker pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbama ni uspela, mora sama kriti svoje pritožbene stroške.