Jedro

Zakon dopušča ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zgolj iz treh taksativno naštetih razlogov: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovora ni dopustno vložiti iz razloga, ker se stranki zdi plačilni nalog, ki se izdaja na standardiziranih obrazcih, premalo obrazložen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog opr. št. 3149/2014 z dne 20.9.2018. 2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka. Navaja, da se sodišče sploh ni opredelilo do navedb tožene stranke v ugovoru, zaradi česar je izpodbijani sklep nezakonit. Plačilni nalog, ki ga je tožena stranka izpodbijala, ne vsebuje primerne obrazložitve, iz katere bi izhajala utemeljenost odmere sodne takse. Plačilni nalog ne vsebuje nobenih podatkov o tem, na podlagi česa je bila odmerjena sodna taksa, zaradi česar nasprotuje 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Vsebuje le znesek, ki ga je tožena stranka dolžna plačati, iz besedila plačilnega naloga pa ni mogoče razbrati podlage in utemeljitve za odmerjeno takso. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, in zadevo vrne na prvo stopnjo v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je vložila ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek z dne 20.9.2018 v znesku 6.525,00 EUR. Tudi v ugovoru je tožena stranka v bistvu navajala, da plačilni nalog ne vsebuje nobenih podatkov o tem, na podlagi česa je bila odmerjena sodna taksa. Navedla pa je tudi, da bi morala sodna taksa odmerjena glede na vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi.

5. V skladu s 34.a členom Zakona o sodnih taksah – ZST-1 je zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse dovoljeno vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovoru, vloženemu iz razloga, da je taksa že plačana, je treba priložiti potrdilo o opravljenem plačilu. S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodnik ugovoru ugodi ali ga zavrne ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega. Če ugovoru ugodi, razveljavi izpodbijani plačilni nalog in ugotovi, da taksna obveznost ni nastala ali da je taksa že plačana, ali pa določi novo višino takse. Zaradi plačila te takse pošlje sodišče taksnemu zavezancu nov plačilni nalog, ki je sestavni del sklepa o ugovoru. Navedeno je v izpodbijanem sklepu pojasnilo tudi sodišče prve stopnje.

6. Zakon torej dopušča ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse zgolj iz treh taksativno naštetih razlogov: da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Ugovora ni dopustno vložiti iz razloga, ker se stranki zdi plačilni nalog, ki se izdaja na standardiziranih obrazcih, premalo obrazložen. Sporni plačilni nalog je vseboval znesek sodne takse in navedbo tarifne številke po ZST-1, na podlagi katere je bila sodna taksa odmerjena. V fazi izdaje plačilnega naloga za plačilo sodne takse to zadostuje, zato so navedbe, da plačilni nalog ne vsebuje podlage in obrazložitve neutemeljene.

7. Tožena stranka tudi ni imela prav, da bi moralo sodišče sodno takso odmeriti le glede na vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se je tožena stranka pritožila zoper sodbo v celoti, t.j. tako glede odločitve o zahtevku po tožbi (vrednost spornega predmeta znaša 1.500.000,00 EUR) in nasprotni tožbi (vrednost spornega predmeta znaša 201.000,00 EUR). Zaradi tega je kot osnovo za izračun sodne takse vzelo vrednost zahtevka tako po tožbi kot nasprotni tožbi. Pri tem je upoštevalo tudi odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15 z dne 25.4.2018, ki je razveljavila prvi odstavek 21. člena ZST-1 v zvezi s tabelo 16 ZST, v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR.

8. Višje sodišče v celoti pritrjuje obrazložitvi sodišča prve stopnje. Prizadevanje tožene stranke, da bi se sodna taksa odmerila le glede na vrednost zahtevka po nasprotni tožbi, nasprotuje tudi drugemu in petemu odstavku 18. člena ZST-1, ki določata, da se za postopek o nasprotni tožbi plača posebna taksa. Če se s pravnim sredstvom odločba le deloma izpodbija, se vzame kot podlaga za plačilo takse za pravno sredstvo le vrednost izpodbijanega dela. Ker se je tožena stranka zoper sodbo pritožila v celoti in ne samo glede odločitve o zahtevku po nasprotni tožbi, mora plačati sodno takso glede na vrednost spornega predmeta tako po tožbi kot nasprotni tožbi. Ker je to bila edina relevantna navedba v strankinem ugovoru zoper plačilni nalog in je sodišče prve stopnje nanjo tudi odgovorilo, so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče na navedbe stranke ni odgovorilo. Bistvena kršitev določb postopka tako ni podana.

9. Na podlagi obrazloženega je pritožba neutemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).