Jedro

Četrti odstavek 11. člena ZST-1 izrecno zavezuje sodišče, da pri presoji upošteva tako premoženjsko stanje stranke kot njenih družinskih članov. Le v primerih, ko uveljavlja oprostitev plačila taks podjetnik posameznik v postopkih v zvezi s svojo dejavnostjo (ali pravna oseba) se upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje zgolj stranke, ne pa tudi njenih družinskih članov

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se zavrne predlagateljičin predlog za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Zoper sklep je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo, s katero predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, napadeni sklep spremeni tako, da se ugodi predlogu za oprostitev plačila sodne takse oziroma podrejeno, da se pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je za presojo utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks glede na 11. člen ZST-1 odločilno premoženjsko stanje stranke in ne njenih družinskih članov. Premoženje družinskih članov je pomembno le pri presoji, ali to zadošča za lastno preživljanje ali pa jih mora preživljati stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks (npr. v zadevi I Cp 4604/2010). Premoženje predlagateljičinega moža se torej ne upošteva pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev, ampak le premoženje predlagateljice. Predlagateljica mora skrbeti še za dve mladoletni hčerki, ki pa nimata nobenega premoženja oziroma dohodkov, pri čemer ima predlagateljica od premoženja le dohodek 924 EUR ter nepremičnine v k.o. O., ki predlagateljici ne prinašajo dohodka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zakon o sodnih taksah (Ur. l. RS št. 37/2008, v nadaljevanju ZST-1) v prvem odstavku 11. člena določa, da sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da mora sodišče pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja.

5. Predlagateljica s pritožbo ne izpodbija dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Prejema dohodek v višini 924,00 EUR, je lastnica nepremičnin, predlagateljičin mož pa je samostojni podjetnik, lastnik stanovanjske hiše in osebnega vozila znamke Audi. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da plačilo sodne takse v višini 98,52 EUR ne bo občutno zmanjšalo sredstev, s katerimi se preživlja predlagateljica oziroma njeni družinski člani (mož in dve mladoletni hčerki). Ne drži namreč pritožbeno izhodišče, da se pri odločanju o predlogu za taksno oprostitev upošteva le premoženje predlagateljice kot stranke, ne pa tudi njenega moža. Četrti odstavek 11. člena ZST-1 izrecno zavezuje sodišče, da pri presoji upošteva tako premoženjsko stanje stranke kot njenih družinskih članov (1). Premoženjsko stanje predlagateljičinega moža kaže na to, da ne on ne njuni hčerki niso odvisni zgolj od predlagateljičinega preživljanja. Le v primerih, ko uveljavlja oprostitev plačila taks podjetnik posameznik v postopkih v zvezi s svojo dejavnostjo (ali pravna oseba) se upošteva premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje zgolj stranke, ne pa tudi njenih družinskih članov (četrti odstavek v povezavi s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1).

6. Predlagateljičina pritožba ni utemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP).

(1) Tako tudi VSL sklep I Cp 978/2011 z dne 5. 8. 2011.