Jedro

Čeprav glede na datume pravnomočnosti odločb o prekrških, s katerimi so bile izrečene kazenske točke, storilec pogojev za napotitev na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni izpolnjeval, pač pa je bil nanj napoten zaradi neažurnosti pri vodenju skupne evidence kazenskih točk, tega storilcu ni mogoče šteti v škodo in je potrebno upoštevati, da je program pravočasno in uspešno opravil.

Izrek

Pritožbi storilca se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se storilcu prekrška J. Š. prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 9. 3. 2010, ne izreče.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje storilcu prekrška izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 9. 3. 2010, ko je dosegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu ter mu naložilo plačilo sodne takse.

Zoper takšen sklep se pritožuje storilec prekrška, ki v pritožbi navaja, da je 16. 6. 2010 prejel napotilo na usposabljanje in izobraževanje za varno vožnjo za izbris kazenskih točk, ki ga je uspešno opravil v A. šoli Č. dne 16. 7. 2010, s čimer si je izbrisal 4 kazenske točke. Ta pritožba pa je potrebna, ker je pri ministrstvu prišlo do pomote oz. A. šola Č. ni pravočasno poslala potrdila o opravljeni obveznosti.

Pritožba je utemeljena.

Izpodbijani sklep je prvostopenjsko sodišče izdalo na podlagi obvestila Ministrstva za pravosodje RS, Sektorja za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju ministrstvo) z dne 22. 6. 2010 (list. št. ...), iz katerega je razvidno, da je storilec na dan 22. 6. 2010 imel v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih skupaj 21 kazenskih točk, ki jih je dosegel v obdobju od 31.12.2008 do 5. 6. 2010. Prav tako je iz navedenega obvestila razvidno, da je bil storilec dne 16. 6. 2010 napoten na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, iz obvestila ministrstva z dne 2. 12. 2010 (list. št. ...) pa izhaja tudi, da je storilec napotilo prejel 18. 6. 2010, kot trdi tudi pritožnik. Iz dopisa ministrstva z dne 6. 1. 2011 (list. št. ...), ki ga je sodišče prve stopnje prejelo šele po izdaji izpodbijanega sklepa, pa nadalje izhaja, da je storilcu bil določen rok za udeležbo na navedenem programu do 19. 8. 2010 in da je storilec v času od 16. 7. 2010 do 20. 7. 2010 uspešno opravil program izobraževanja in usposabljanja, vendar A. šola Č. ni poslala potrdila takoj po opravljeni obveznosti, ker so pri pregledu plačil spregledali, da je storilec svoj dolg do njih poravnal (dopis A. šole Č. z dne 5. 1. 2010 na list. št. ...). Niti do datuma izdaje obvestila z dne 2. 12. 2010 ministrstvo ni prejelo dokazila o opravljenem izobraževanju in usposabljanju za varno vožnjo, zato je obvestilo izdelalo v skladu s podatki, vpisanimi v kazenski evidenci, na takšni podlagi pa je prvostopenjsko sodišče tudi izdalo izpodbijani sklep, saj ni imelo nobenega razloga za drugačno ravnanje. Ker iz dopisa ministrstva z dne 6. 1. 2010 (list. št. ….) izhaja, da je storilec v skladu z njihovim napotilom v določenem roku uspešno opravil program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo, zaradi česar so mu v evidenci kazenskih točk izbrisali 4 kazenske točke, navedeni izbris 4 kazenskih točk pa je razviden tudi iz izpisa iz EKT evidence z dne 6. 1. 2011 (list. št. ... spisa), pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso več izpolnjeni pogoji za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Iz skupne evidence kazenskih točk je sedaj namreč razvidno, da ima storilec skupaj vpisanih le 17 kazenskih točk, torej ni izpolnil pogoj iz III. odst. 22. čl. Zakona o prekrških (ZP-1), saj ni dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, s čimer tudi ni izpolnjen pogoj iz I. odst. 202.a člena ZP-1 za izdajo sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, kot to tudi utemeljeno trdi storilec v pritožbi.

Pri tem je pritožbeno sodišče ugotovilo tudi, da storilec ni bil upravičeno napoten na program usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo. Storilec je namreč s plačilnim nalogom PP Laško, ki je postal pravnomočen 31. 12. 2008, dosegel 3 kazenske točke, s plačilnim nalogom PPP Celje, ki je postal pravnomočen 15. 6. 2009, dosegel dodatnih 5 kazenskih točk in s sodbo o prekršku Okrajnega sodišča v Celju, ki je postala pravnomočna 5. 6. 2010, dosegel dodatnih 10 kazenskih točk, saj se kazenske točke dosežejo s pravnomočnostjo odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene. Ker pa je zaradi očitne neažurnosti pri vpisu plačilnega naloga PPP C. v skupno evidenco kazenskih točk (ta je namreč postal pravnomočen 15. 6. 2009, v skupno evidenco kazenskih točk pa je bil vpisan kasneje kot sodba o prekršku Okrajnega sodišča v Celju, ki je postala pravnomočna 5. 6. 2010), storilec imel v skupni evidenci kazenskih točk v času, ko mu je bilo poslano napotilo na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo vpisanih 16 kazenskih točk, mu je takšno napotilo bilo izdano s strani pristojnega organa. Čeprav glede na datume pravnomočnosti odločb o prekrških, s katerimi so mu bile izrečene kazenske točke, storilec pogojev za napotitev na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni izpolnjeval, pač pa je nanj bil napoten zaradi neažurnosti pri vodenju skupne evidence kazenskih točk, tega storilcu ni mogoče šteti v škodo in je potrebno upoštevati, da je program pravočasno in uspešno opravil ter da bi mu morale že na dan izdaje izpodbijanega sklepa iz skupne evidence kazenskih točk biti izbrisane 4 kazenske točke zaradi pravočasno in uspešno opravljenega programa izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo.

Ob navedenem je pritožbeno sodišče, kljub točnim ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da je storilec na dan izdaje izpodbijanega sklepa dne 30. 12. 2010 imel v kazenski evidenci vpisanih skupno 21 kazenskih točk, glede na zgoraj navedene spremenjene okoliščine, ki so nastale po izdaji izpodbijanega sklepa, zaradi česar jih prvostopenjsko sodišče ni moglo upoštevati, ob uporabi VII. odst. 163. čl. ZP-1 ugodilo storilčevi pritožbi in je izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da se storilcu prenehanje veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja ne izreče.