Jedro

Tožnica z dvema ponudbama, ki ju prilaga k tožbi (in iz katerih izhaja, da je vrednost avtomobila malo pod 8.000 EUR), ne more uspešno dokazati, da je vrednost omenjenega avtomobila res nižja od 8.000 EUR oz. od 8.033,20 EUR. Tožnica prav tako ne more biti uspešna z zatrjevanji, da se je pri oceni vrednosti premoženja zmotila, saj je bila v postopku k toženi stranki vabljena zaradi ugotovitve premoženja in njegove vrednosti in je imela možnost, da bi pred tem dobila ustrezne informacije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo združila zahtevi za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju bpp), ki ju je dne 29. 11. 2010 in 8. 12. 2010 vložila tožnica, ki se vodita pod opr. št. Bpp 809/2010 in opr. št. Bpp 834/2010, tako da se obe vodita pod opr. št. Bpp 809/2010 ter zahtevi zavrnila. Iz obrazložitve izhaja, da se obe zahtevi nanašata na pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. P 1434/09-III, kjer tožnica toži A. zavarovalnico zaradi plačila odškodnine. K vlogama je tožnica predložila potrdilo o višini katastrskega dohodka, bančne izpiske tožnice, potrdilo o plačah za moža, potrdilo iz gospodinjske evidence in vabilo ter zapisnik v navedeni pravdni zadevi. Strokovna služba si je po uradni dolžnosti pridobila dokazila o lastništvu nepremičnin in motornih vozil za tožnico in njenega moža, prav tako je tožnico v zvezi z ugotovljenim premoženjskim stanjem tudi zaslišala. Tožnico je na zaslišanju seznanila s pogoji za bpp, tožnica je med drugim navedla, da gre glede parc. št. 313.S in 314.S k. o. B. za vinograd in vikend vreden vsaj 15.000 EUR, vozilo v lasti njenega moža Renault Megane Grandtour pa je vredno vsaj 9.000 EUR.

Ker gre za ugotovitev izpolnjevanja pogojev za bpp v dveh zahtevah ene upravičenke v zvezi z isto pravdno zadevo, so v skladu z določili 131. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in spremembe, v nadaljevanju ZUP) izpolnjeni pogoji za združitev obeh zahtevkov v en postopek. Pri odločitvi, da v zadevi niso izpolnjeni pogoji za bpp, pa se je tožena stranka oprla na 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08; v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s 23. členom Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/2007, Uradno prečiščeno besedilo, ZSV-UPB2, v nadaljevanju ZSV). Slednji smiselno opredeljuje upravičence do bpp, ko določa, da se bpp ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihodke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, pri čemer se ne upošteva: stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje; premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka; predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe, razen gotovina iz 5. točke 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, 51/98, 72/98 – sklep US in 11/99-odločba US, v nadaljevanju ZIZ) in osebno vozilo v vrednosti do višine 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Znesek minimalnega dohodka v skladu z ZSV znaša 229,52 EUR. Tožena stranka je pri ugotavljanju višine premoženja tožnice ugotovila, da je tožnica lastnica nepremičnin parc. št. 313.S in 314.S k. o. B. do 45/100 in da pri tem ne gre za premoženje, ki se kot takšno ne bi upoštevalo po ZBPP. Glede na lastninski delež in s strani tožnice ocenjeno premoženje tako okvirna vrednost lastninskega deleža tožnice na nepremičnini znaša vsaj 6.750 EUR. Mož tožnice je še lastnik že omenjenega osebnega vozila, po izjavi tožnice vrednega vsaj 9.000 EUR, kar tudi izhaja iz tržnih cen osebnih vozil na medmrežju ( www.avto.net

) in se prav tako upošteva kot premoženje po ZBPP, saj znaša vrednost vozila več kot 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka oz. 8.033,2 EUR. Glede na izjavo tožnice v zvezi z vrednostjo omenjenih nepremičnin in ugotovljeno vrednostjo osebnega vozila, znaša premoženje v lasti tožnice in njenega moža 15.750 EUR in s tem presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka oz. 13.771,2 EUR, zaradi česar tožnica ne izpolnjuje pogojev za bpp.

Tožnica se z odločitvijo toženke ne strinja in vlaga tožbo, v kateri uveljavlja tožbeni razlog nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Res je tožnica pri toženi stranki izjavila, da je njen mož lastnik parc. št. 313.S in 314.S k. o. B., vendar ne do celote, pač pa zgolj do 45/100, kar pa sploh ni bilo protokolirano v zapisnik. Glede osebnega avtomobila znamke Renault Megane Grandtour pa je tožnica navedla, da je po njeni nestrokovni oceni vreden 9.000,00 EUR. Navedena izjava tožnice pa je nesporno napačna in neutemeljena, vsaj v tistem delu, ki se nanaša na ocenjeno vrednost omenjenega osebnega vozila, pa tudi glede omenjene nepremičnine. Zidanica, ki se nahaja na parc. št. 313.S in 314.S k. o. B., ni toliko vredna, da bi lahko lastninski delež tožnice znašal „vsaj 6.750 EUR“, pač pa znaša bistveno manj, kar bi lahko ugotovil katerikoli strokovnjak, če si bo ogledal navedeno nepremičnino. Glede avtomobila pa tožnica navaja, da je pri toženi stranki izjavila, da je vreden 9.000,00 EUR, ko pa je prišla domov in to povedala možu, ta ni mogel verjeti, da se je lahko tožnica tako hudo zmotila pri oceni vrednosti avtomobila. Tožnica se pri tem sklicuje na oglase, objavljene na spletnem portalu www.avto.net

, iz katerih je razvidno, da je takšen osebni avtomobil, kot ga ima tožničin mož, vreden maksimalno 8.000,00 EUR. Iz oglasov na navedenem spletnem portalu je namreč razvidno, da je vozilo s karakteristikami kot je navedeno vozilo, vredno v enem primeru 7.990,00 EUR in v drugem primeru 7.900,00 EUR, kar izhaja iz priloženih oglasov. Vrednost omenjenega vozila zanesljivo ne presega 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka oz. zneska 8.033,20 EUR. To pa pomeni, da tožena stranka ne bi smela upoštevati navedenega vozila pri premoženju, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (to je 13.771,20 EUR). Glede na navedeno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Uveljavlja tudi povračilo stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na 14. člen ZBPP v zvezi s 23. členom ZSV. Navaja, da je bilo tekom postopka ugotovljeno, da ima tožničin mož v lasti osebno vozilo, tožnica pa del nepremičnine. Tožena stranka je tožnico pozvala na zaslišanje, na katerem je tožnica imela vse možnosti razjasniti ugotovitve sodišča ter podati morebitne pripombe v zvezi z morebitno oceno vrednosti nepremičnin in motornega vozila. Glede ugotavljanja vrednosti tako motornega vozila kot nepremičnine, je tožena stranka sledila tožnici in na tej podlagi tudi izdala odločbo. V zvezi s sklicevanjem tožeče stranke na podatke spletne strani www.avto.net

pa tožena stranka navaja, da se po poizvedbah na isti spletni strani vrednost takšnega vozila giblje med 8.600 in 9.200 EUR. Hkrati tožena stranka navaja, da je tožnica pri toženi stranki v tem času podala novo vlogo za bpp in sicer za potrebe nepravdnega postopka, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, kjer tožnica nastopa kot nasprotna udeleženka v zvezi z razdružitvijo skupnega premoženja – nepremičnin parc. št. 313.S in parc. št. 314.S obe k.o. B. Iz tega predloga je razvidno, da je skupna vrednost navedenih nepremičnin, na katerih je tožnica lastnica v deležu do 45/100 53.539,29 EUR ter da je tako tožničin delež navedene nepremičnine vreden 24.092,68 EUR in je že sam po sebi vreden več kot znaša 60 zneskov minimalnega dohodka. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožnica v pripravljalni vlogi zavrača navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožnica je v pravnem pogledu neizobražena oseba in pri zaslišanju pri toženi stranki ni mogla objektivno podati resnične, dejanske in tržne vrednosti niti avtomobila, niti solastninskega deleža nepremičnin. Tožnica se glede vrednosti moževega avtomobila sklicuje na priložene ponudbe, iz katerih izhaja, da se vrednost avtomobila giblje pod 8.000,00 EUR. Zavrača navedbe tožene stranke, ki se nanašajo na vrednost tožničine nepremičnine, saj so cenitve, ki so bile opravljene pred številnimi leti, neuporabne. Tožnica sodišču je dodatno predložila še dokaz glede ugotovitve vrednosti nepremičnine parc. št. 313.S in 314.S obe k. o. B.. Geodetska uprava RS je v obvestilu o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin navedla, da sta obe nepremičnini skupaj vredni 26.507,00 EUR, kar pomeni, da znaša vrednost tožničinega solastninskega deleža 11.928,15 EUR, dejanska vrednost pa je še bistveno manjša. Tožba ni utemeljena.

Po določbi 3. odstavka 1. člena ZBPP pomeni brezplačna pravna pomoč (bpp) pravico upravičenca do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Po določbi 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine se v skladu s 14. členom ZBPP smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena ZSV. Tožena stranka je ob upoštevanju 23. člena ZSV ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev bpp, ker ima premoženje, ki presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, in gre za premoženje, ki ni izvzeto po 23. členu ZSV. Tožena stranka je upoštevala vrednost nepremičnine, ki je po podatkih iz zemljiške knjige v solasti tožnice (parc. št. 313.S in parc. št. 314.S obe k.o. B.) in vrednost avtomobila, ki je last tožničinega moža, in pri ugotovitvi vrednosti tega premoženja izhajala iz tožničine izjave. Tožnica pa v tožbi izpodbija tako ugotovljeno vrednost in zatrjuje, da se je pri navajanju vrednosti tega premoženja zmotila. Zatrjuje, da je vrednost njene nepremičnine manjša ter da je možev avtomobil vreden manj kot 8.000 EUR.

Sodišče tožničine ugovore zavrača kot neutemeljene. Ugotavlja, da je tožena stranka v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe tožnico zaslišala glede premoženja oziroma njegove vrednosti (zapisnik z dne 22. 12. 2010) in tako pri odločitvi upoštevala tožničino izjavo, glede vrednosti avtomobila, za katerega je tožnica izjavila, da je vreden vsaj 9.000 EUR, pa ugotovila, da taka vrednost avtomobila izhaja tudi iz tržnih cen. V tožbi tožnica izpodbija navedeno vrednost avtomobila in zatrjuje, da je vredno manj kot 35 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (kar znaša 8.033,2 EUR), saj se v slednjem primeru taka vrednost avtomobila ne bi smela upoštevati v vrednosti premoženja iz 1. odstavka 23. člena ZSV (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka). Zaradi ugotovljene vrednosti tožničinega premoženja po 1. odstavku 23. člena ZSV je bilo namreč odločeno, da tožnica ni upravičena do bpp. Vendar pa tožnica po mnenju sodišča z dvema ponudbama, ki ju prilaga k tožbi (in iz katerih izhaja, da je vrednost avtomobila malo pod 8.000 EUR), ne more uspešno dokazati, da je vrednost omenjenega avtomobila res nižja od 8.000 EUR oz. od 8.033,20 EUR. Tožnica prav tako ne more biti uspešna z zatrjevanji, da se je pri oceni vrednosti premoženja zmotila. Tožnica je bila namreč v postopku k toženi stranki vabljena zaradi ugotovitve premoženja in njegove vrednosti in je imela možnost, da bi pred tem dobila ustrezne informacije.

Glede na to, da izpodbijana odločitev temelji na podatkih, ki so bili znani ob izdaji navedene odločbe, sodišče pri odločitvi ni upoštevalo kasnejših navedb tožene stranke (v odgovoru na tožbo) glede vrednosti tožničine nepremičnine in tudi ni upoštevalo tožničinega dokaza glede ugotovitve vrednosti navedene nepremičnine s strani GURS.

Ker je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, je sodišče na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10; v nadaljevanju ZUS-1) tožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno.

Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1.