Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da nepremično premoženje, katerega solastnica je tožnica, ni vnovčljivo. Obe nepremičnini sta namreč predmet nepravdnega postopka za razdružitev skupnega premoženja, v zvezi s katerim teče pravdni postopek, na katerega se nanaša tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Iz predloženih listin izhaja, da tožnica živi v stanovanju, v drugi nepremičnini pa živi razvezani mož z otroki, in da je sporno, ali tožničin delež na skupnem premoženju predstavlja eno polovico. Upoštevanje nadaljnje okoliščine, da znesek dolžne sodne takse skorajda dosega znesek tožničinih razpoložljivih povprečnih mesečnih dohodkov (tj. po odštetju zneska v višini mesečne preživninske obveznosti), utemeljuje zaključek, da bi bila s plačilom celotnega zneska občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse delno ugodi in se jo oprosti plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 300 EUR, v II. točki izreka pa tako, da se znesek 675 EUR nadomesti z zneskom 375 EUR, znesek 135 EUR pa z zneskom 75 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin predlog za oprostitev sodne takse za postopek na prvi stopnji (I. točka izreka), odobrilo pa obročno plačilo sodne takse v znesku 675 EUR v petih zaporednih mesečnih obrokih po 135 EUR, ki jo je dolžna plačati v rokih, navedenih v plačilnem nalogu, izdanem po pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka).

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeni sklep navaja, da mesečni prejemki znašajo 1.047 EUR, od tega pa plačuje preživnino v znesku 350 EUR in odplačuje kredit v enaki višini. Nima ničesar prodati, ker bivši mož pravi, da ni nič njenega in tako nima s čim plačati sodne takse. Še enkrat prosi za oprostitev.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse temelji na ugotovitvi, da dohodek, s katerim se preživlja tožnica, presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka in da ima nepremično premoženje, ki presega znesek iz 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre).

5. Zakon o sodnih taksah (ZST-1) v 11. členu določa pogoje za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe. Ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neskladje določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 z Ustavo, sodišče oprosti stranko plačila taks v celoti tudi v primeru, če ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev za prejemanje, če bi bila tudi z delnim plačilom občutno zmanjšana sredstva za preživljanje (odločba US RS U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015). Merilo občutnega zmanjšanja sredstev, s katerimi se preživljajo prosilec in družinski člani, je sodna praksa napolnila tako, da upošteva znesek dvakratnika (ali manj) osnovnega zneska minimalnega dohodka. To merilo je odločilno tudi za presojo o delni oprostitvi plačila sodnih taks (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka je v času izdaje izpodbijane odločitve znašal 538,40 EUR, sedaj pa znaša 541,64 EUR.

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je tožnica v zadnjih treh mesecih prejela povprečno plačo v višini 1.065,96 EUR, regres v višini 391,91 EUR in vračilo dohodnine v višini 1.086,80 EUR, da plačuje mesečno preživnino v višini 350 EUR, da je polovična solastnica stanovanja, v katerem živi, in polovična solastnica nepremičnine parc. št. 100/9 k. o. X. 7. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da se pri odločanju o taksni oprostitvi ne upoštevajo obveznosti iz kreditnih pogodb. Pravilen je tudi zaključek, da že glede na višino denarnih prejemkov tožnice niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti. Pritožba pa utemeljeno opozarja, da nepremično premoženje, katerega solastnica je tožnica, ni vnovčljivo. Obe nepremičnini sta namreč predmet nepravdnega postopka za razdružitev skupnega premoženja, v zvezi s katerim teče pravdni postopek, na katerega se nanaša tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Iz predloženih listin izhaja, da tožnica živi v stanovanju, v drugi nepremičnini pa živi razvezani mož s štirimi otroki, in da je sporno, ali tožničin delež na skupnem premoženju predstavlja eno polovico. Upoštevanje nadaljnje okoliščine, da znesek dolžne sodne takse skorajda dosega znesek tožničinih razpoložljivih povprečnih mesečnih dohodkov (tj. po odštetju zneska v višini mesečne preživninske obveznosti), utemeljuje zaključek, da bi bila s plačilom celotnega zneska občutno zmanjšana sredstva za tožničino preživljanje. Glede na to je pritožbeno sodišče tožnico oprostilo plačila sodne takse v znesku 300 EUR (kar pomeni znižanje taksne obveznosti na 375 EUR), glede preostanka pa ob upoštevanju kreditne obveznosti ohranilo odločitev izpodbijanega sklepa, da ga je tožnica dolžna plačati v petih zaporednih mesečnih obrokih.

8. Po navedenem je pritožbeno sodišče tožničini pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišče prve stopnje v I. točki izreka spremenilo tako, da se predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse delno ugodi in se jo oprosti plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji v višini 300 EUR, v II. točki izreka pa tako, da se znesek 675 EUR nadomesti z zneskom 375 EUR, znesek 135 EUR pa z zneskom 75 EUR. V ostalem je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).