Jedro

Tožnik, ko je podpisal izpolnjene obrazce prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je navajal neresnične podatke. S podpisom na obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožnik potrdil pravilnost podatkov. Tožnik je tudi imel možnost obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči podrobno pregledati preden ga je podpisal. Imel je tudi možnost, da bi podatke popravil, kolikor je menil, da so vneseni podatki nepravilni. Tožena stranka je ravnala pravilno in zakonito, ko je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči in navedla, da tožnik v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne sme zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika z dne 4. 12. 2009 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (točka 1. izreka) in navedla, da tožnik v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne sme zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči (točka 2. izreka). Odločba je bila izdana v ponovljenem postopku na podlagi sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani št. I U 42/2010, na podlagi katere je bila odpravljena odločba tožene stranke št. Bpp 480/2009 z dne 8. 12. 2009. V postopku namreč stranki ni bila dana možnost, da se izjavi, s čimer je bila kršena določba 1. in 3. odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP), kar na podlagi 3. točke 2. odstavka 237. člena ZUP predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Tožena stranka je namreč svojo odločitev glede premoženjskega prosilca oprla zgolj na podatke iz uradnih evidenc, ni pa bilo izvedeno zaslišanje prosilca, ki v obrazcu Podatki o materialnem stanju prosilca ni obkrožil enega od možnih odgovorov, temveč le označil z znakom (x) odgovor v rubriki „ne“. Tožena stranka je tako odločitev preuranjeno oprla na zaključek, da je prosilec v pisni izjavi o premoženjskem stanju prosilca in družinskih članov navajal neresnične podatke, pri čemer mu ni bila dana možnost, da se o tem izjavi.

Tožena stranka je v ponovljenem postopku zaslišala prosilca, ki je izjavil, da je naveden obrazec podpisal osebno, izpolnjevala pa ga je žena. Pojasnil je da je s tem, ko je prekrižal odgovor „ne“ podal izjavo, da z ženo nimata nepremičnega premoženja. Žena, ki je izpolnjevala obrazce pa je napačno razumela vprašanja na obrazcu. Pri tem ni namenoma navajal neresničnih podatkov. Obrazec je površno prebral in ga podpisal. Prosilec in njegova žena sta na obrazcih prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (obrazec BPP 1 in BPP 1- družinski član) med drugim podala izjavi, da nista lastnika ali solastnika nobene nepremičnine. Na podlagi podatkov Geodetske uprave RS ter zemljiške knjige, ki jih je pridobila tožena stranka na podlagi določbe 2. odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in 23/08, v nadaljevanju ZBPP) pa je tožena stranka ugotovila, da sta prosilec in njegova žena lastnika nepremičnin, ki so natančno navedene na strani 2 obrazložitve izpodbijane odločbe. Iz navedenega izhaja, da je prosilec v izjavi o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine, zato je tožena stranka na podlagi 5. odstavka 20. člena ZBPP vlogo prosilca za brezplačno pravno pomoč zavrnila in navedla, da prosilec v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne sme zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da je že na zaslišanju pojasnil, da je pri izpolnjevanju vloge, ki jo je izpolnjevanja tožnikova žena, prišlo do nerazumevanja vprašanja in posledično do napačnega odgovora. Tožnik nikakor ni nameraval navajati neresničnih podatkov o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine. Tožnik se tudi ne strinja z navedbo sodišča, da ni bistveno ali je navajal neresnične podatke namerno ali iz malomarnosti. Za sodišče je pomembno le dejstvo, da je prosilec s tem, ko je podpisal prošnjo za brezplačno pravno pomoč v kateri so bili podatki o premoženjskem stanju prosilca in njegove družine, s tem ko je označil odgovor „ne“ z (x), navajal neresnične podatke. Tožnik meni, da je vsekakor potrebno presojati tudi njegovo dobrovernost in ne le formalistično slediti črkam zakona. Tožnik je pri toženi stranki vložil tudi druge vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kjer pa je pravilno navedel premoženjsko stanje. Nepravilna pa je tudi odločitev tožene stranke, da tožnik v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne sme zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da mora tožniku povrniti vse stroške postopka, v primeru zamude pa tudi zamudne obresti.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja določbe 1. in 2. odstavka 13. člena ZBPP ter določbe 22. člena, 2. odstavek 23. člena in 1. odstavek 26. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07, v nadaljevanju ZSV). Tožnik je na zaslišanju pojasnil, da je obrazce izpolnjevala žena, sam pa je obrazec podpisal. Žena je obrazce napačno razumela. Tožena stranka je na podlagi 2. odstavka 20. člena ZBPP preverila premoženje tožnika in njegove žene in ugotovila, da sta lastnika oz. solastnika nepremičnin, ki jih v odgovoru na tožbo ponovno navaja. Tožena stranka meni, da v danem primeru ni pomembno, ali je tožnik namenoma navajal v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči neresnične podatke glede premoženjskega stanja tožnika in njegove družine. Pomembno je, da je tožnik s tem, ko je podpisal tako izpolnjene obrazce navajal neresnične podatke. Iz zapisnika o zaslišanju tožnika namreč izhaja, da je tožnik s tem, ko je prekrižal odgovor „ne“ podal izjavo, da nima nepremičnega premoženja. Tako je tožena stranka ravnala v skladu z določbo 5. odstavka 20. člena ZBPP. Glede na navedeno vztraja pri izpodbijani odločbi in njenih razlogih.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, s katero je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi določbe 5. odstavka 20. člena ZBPP. Ni sporno in tožnik tudi ne ugovarja, da ni osebno podpisal obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 4. 12. 2009, katere sestavni del je tudi izjava, da so podatki, navedeni v vlogi resnični, točni in popolni. Tudi iz zapisnika o zaslišanju tožnika z dne 27. 10. 2010 izhaja, da je obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 4. 12. 2009 podpisal tožnik sam, izpolnjevala pa ga je žena, ki je narobe razumela obrazec. Navedel je tudi, da je res, da je pri vseh rubrikah o podatkih o premoženjskem stanju prekrižal odgovor „ne“, kar pomeni, da ni lastnik nepremičnin. Navedeni zapisnik je tožnik podpisal in se z njim tako strinjal. Po presoji sodišča so bili tako v ponovljenem postopku v celoti upoštevani napotki Upravnega sodišča Republike Slovenije iz sodbe št. I U 42/2010 in je bila tožniku dana možnost, da se izjavi. Kot je tožniku pravilno pojasnila že tožena stranka v danem primeru ni pomembno, ali je tožnik namenoma navajal v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči neresnične podatke glede premoženjskega stanja tožnika in njegove družine in tako ugovor tožnika, da bi se morala ugotavljati njegova dobrovernost tudi po presoji sodišča ni utemeljen. V danem primeru je tožnik nesporno s tem, ko je podpisal izpolnjene obrazce prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči navajal neresnične podatke. S podpisom na obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožnik potrdi pravilnost podatkov. Tožnik je tudi imel možnost obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči podrobno pregledati preden ga je podpisal. Imel je tudi možnost, da bi podatke popravil, kolikor je menil, da so vneseni podatki nepravilni. Tožnik pa je navedeno prošnjo nesporno osebno podpisal in s tem tudi potrdil pravilnost podatkov. Tako je po presoji sodišča tožena stranka ravnala pravilno in zakonito, ko je v skladu z določbo 5. odstavka 20. člena ZBPP z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika z dne 4. 12. 2009 za dodelitev brezplačne pravne pomoči in navedla, da tožnik v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne sme zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1. Za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama namreč niso sporna.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.