23. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Boštjana Nagode, Ljubljana, ki ga zastopa dr. Miha Šošič, odvetnik v Mariboru, na seji 23. septembra 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 61671/2012 z dne 1. 6. 2022 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. VI Kr 61671/2012 z dne 16. 12. 2021 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti četrtega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21 in 186/21), 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo) in 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 109/12, 54/15 in 11/18) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik vlaga pobudo zoper v izreku navedene zakonske določbe. Zatrjuje, da so v nasprotju z načelom zakonitosti iz 28. člena Ustave, ker naj ne bi natančno in jasno določale pogojev za dopustitev izvršitve kazni zapora kot zapor ob koncu tedna.

2.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper pravnomočni sklep, s katerim je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo njegov predlog za dopustitev izvršitve kazni zapora kot zapor ob koncu tedna. Pritožnik meni, da je odločitev sodišča arbitrarna, ker naj bi sodišče predlog zavrnilo mimo zakonskih pogojev. Sodišče naj ne bi obrazložilo, zakaj so izpolnjeni pogoji za izrek zaporne kazni. Pritožnik zatrjuje tudi kršitev načela sorazmernosti, ker naj sodišče ne bi upoštevalo, da so okoliščine v zvezi s storitvijo kaznivega dejanja prišle do izraza v okviru trajanja izrečene kazni. Sodišče prve stopnje naj bi pritožniku kršilo domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave, ker naj bi pri zavrnitvi predloga upoštevalo nepravnomočne kazenske postopke. Izpodbijana sklepa naj bi temeljila na zakonskih določbah, ki naj ne bi jasno in natančno določale pogojev za dopustitev alternativnega načina izvrševanja kazni zapora. S tem naj bi bilo pritožniku kršeno načelo zakonitosti iz 28. člena Ustave. Pritožnik predlaga tudi začasno zadržanje izpodbijanega pravnomočnega sklepa.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijane ureditve, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnik je sicer vložil ustavno pritožbo zoper meritorno pravnomočno odločitev o predlogu za alternativno izvršitev kazni. Ker pa je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, pobudnik iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu Ustavnega sodišča, ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih zakonskih določb. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb zavrglo (2. točka izreka).

6.Ker je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo, o predlogu za začasno zadržanje izpodbijanega pravnomočne sklepa ni posebej odločilo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik

[1]Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-594/13 z dne 26. 11. 2013