U-I-98/97

18. 5. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe Grundig Slovenija, d.o.o., Ljubljana, na seji dne 18. maja 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno skladnosti Sklepa Banke Slovenije o uvedbi depozita na finančne kredite in depozite, najete pri tujih osebah (Uradni list RS, št. 77/96), s Sporazumom med SFRJ in Republiko Avstrijo o spodbujanju in varstvu tujih vlaganj (Uradni list SFRJ, MP,12/90) se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pobudnica, ki je hčerinska družba tuje firme Grundig Avstrija G.m.b.H. z Dunaja, navaja, da jo kot novoustanovljeno firmo materinsko podjetje kreditira na podlagi pogodbe, sklenjene aprila 1996, ko tega kredita še ni zadevala obveznost plačila depozita; s kasnejšimi spremembami izpodbijanega Sklepa Banke Slovenije o uvedbi depozita na finančne kredite in depozite, najete pri tujih osebah (v nadaljevanju: Sklep), pa je k takemu depozitu zavezana tudi ona.

2.Sklep po trditvah pobudnice nasprotuje II. točki Sporazuma med SFRJ in Republiko Avstrijo o spodbujanju in varstvu tujih vlaganj (v nadaljevanju: Sporazum), ki naj bi se v skladu z 8. in s 153. členom Ustave uporabljal tudi v Sloveniji, predvsem določbam, ki govore o spodbujanju vlaganj in o jamčenju prostega transfera plačil v zvezi z njimi.

3.Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče Sklep odpravi, naknadno še, naj začasno zadrži njegovo izvrševanje.

4.Banka Slovenije kot nasprotna udeleženka med drugim prereka, da bi šlo v razmerjih med pobudnikom in njegovim materinskim podjetjem za vlaganja v smislu določb Sporazuma. Odobravanje kreditov oziroma posojil ne šteje med tuje naložbe, opozarja nasprotna udeleženka.

5.Vprašanje, ali gre v razmerju pobudnice s tujim podjetjem za vlaganje, je za ugotovitev njenega pravnega interesa pobudnika kot procesne predpostavke bistveno. Pobudnica namreč zatrjuje neskladnost izpodbijanega predpisa z bilateralnim sporazumom med Slovenijo in tujo državo. Smiselno predlaga ugotovitev, da izpodbijani Sklep za razmerja, ki jih zajema Sporazum, in za osebke teh razmerij ne bi smel veljati. Zato je v tem primeru za ugotavljanje pobudničinega pravnega interesa odločilno ne le, ali izpodbijani Sklep sam posega v njen pravni položaj, temveč tudi, ali se na njen pravni položaj nanašajo določbe Sporazuma.

6.Kreditno razmerje praviloma ni oblika vlaganja gospodarskega subjekta v drug gospodarski subjekt. Njegova značilnost namreč ni, da bi se z njim pridobival delež na premoženju ali poslovnem uspehu posojilojemalca, temveč je zanj značilno, da se posojena vrednost obogatena vrne posojilodajalcu.

7.Izjemoma bi tudi kreditno razmerje lahko bilo instrument vlagateljevega kapitalskega povezovanja z drugo firmo; stroka govori o t.i. hibridnem instrumentu dokapitalizacije. To bi lahko izhajalo iz razloženega namena sklenitve kreditne pogodbe in iz posebnosti posameznih njenih elementov. Sodišče je pobudnici izrecno dalo priložnost, da tako izjemno naravo razmerja, ki se nanj sklicuje, izkaže.

8.Iz tega, kar je nato pobudnica o kreditu in njegovi dejanski porabi sporočila in dokumentirala, po presoji Ustavnega sodišča, ki se je pri tem poslužilo tudi svetovanja Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani, ne izhaja, da bi bilo mogoče njeno kreditno razmerje z materinsko firmo izjemoma šteti za razmerje vlaganja te firme vanjo in torej za razmerje, za kakršnega velja Sporazum.

9.Pravni interes pobudnice zato v obravnavanem primeru ni podan. Pobudo je bilo treba zavreči.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen