Jedro

Trditveno in dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije sta na revidentu.

Ker je odgovor na izpostavljeno vprašanje, ali vojni požig pastirskih stanov sodi med druge nesreče po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1 in zato za njihovo obnovo gradbeno dovoljenje ni potrebno, mogoč že z branjem zakonskega teksta četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, ki zaradi jasne dikcije ne rabi dodatne razlage, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, ampak morajo biti za njihovo izkazanost podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) po odvetniku vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. K 1. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj z dne 9. 6. 2009. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ zavrnil revidentov predlog za obnovo postopka, končanega s pravnomočno odločbo z dne 9. 11. 2005, s katero je bil revidentu izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje pastirskega stanu na tam navedenem zemljišču. Revident je predlagal obnovo postopka, ker je pridobil možnost uporabiti nov dokaz, in sicer dokument Zgodovinskega arhiva v Ljubljani o prijavi vojne škode zaradi požiga pastirskih stanov, prvostopenjski organ pa je ocenil, da ta dokaz ne bi pripeljal do drugačne odločitve, če bi bil uporabljen v inšpekcijskem postopku (1. točka 260. člena ZUP). Tožena stranka je z odločbo z dne 20. 7. 2009 revidentovo pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki določa, da je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Ob upoštevanju v prejšnji točki te obrazložitve opisanega standarda natančnosti in konkretiziranosti pomembnega pravnega vprašanja je revident, ki sicer zatrjuje, da gre v zadevi za odločitev o več pomembnih pravnih vprašanjih, kot pomembno pravno vprašanje izpostavil vprašanje, ali vojni požig skupine pastirskih stanov sodi med druge nesreče po četrtem odstavku 1. člena ZGO-1 in zato za obnovo pastirskega stanu gradbeno dovoljenje ni potrebno.

7. V obravnavani zadevi je sporno, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev obnove inšpekcijskega postopka, ki se je končal s pravnomočno inšpekcijsko odločbo o odstranitvi nelegalno zgrajenega objekta, iz razloga po 1. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP. V zadevi je sporno, ali je dokument Zgodovinskega arhiva v Ljubljani o prijavi vojne škode, zaradi požiga gruče pastirskih stanov, tak nov dokaz, ki bi lahko pripeljal do drugačne odločitve (tretji odstavek 267. člen ZUP), to je, da je revident smel zgraditi nov pastirski stan brez predhodno pridobljenega gradbenega dovoljenja. Za presojo tega novega dokaza pa je pravno pomembna razlaga in uporaba določbe tretjega odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1, veljavnega v času odločanja prvostopenjskega upravnega organa (sedaj četrti odstavek 1. člena ZGO-1).

8. Čeprav se vprašanje, ki ga revident izpostavlja, nanaša na vsebino obravnavane zadeve, po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

9. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah (npr. X Ips 774/2008, X Ips 776/2008, X Ips 151/2008, X Ips 238/2009, X Ips 406/2009, X Ips 414/2009, X Ips 206/2010) zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega besedila. Po presoji Vrhovnega sodišča je tudi v tej zadevi odgovor na izpostavljeno vprašanje mogoč že z branjem zakonske določbe četrtega odstavka 1. člena ZGO-1. 10. V določbi četrtega odstavka 1. člena ZGO-1 je določeno, da ZGO-1 ne velja za gradnjo objektov, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, za objekte za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah in za gradnjo vojaških inženirskih objektov, zaklonišč in drugih zaščitnih objektov med izrednim ali vojnim stanjem. Taki objekti pa lahko po določbi prvega odstavka 101. člena ZGO-1 ostanejo kot stalni objekti tudi po tem, ko so prenehale okoliščine, zaradi katerih so bili zgrajeni, vendar samo, če investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem gradbenem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, tej zahtevi pa priloži geodetski načrt novega stanja zemljišča in ustrezno dokazilo o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabno dovoljenje tudi pridobi. Da nadomestni „pastirski stan“ ni objekt iz četrtega odstavka 1. člena ZGO-1, je jasno vsaki povprečno razgledani osebi.

11. Ker je odgovor na izpostavljeno vprašanje mogoč že z branjem zakonskega teksta, ki zaradi jasne dikcije na rabi dodatne razlage, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

12. Revident uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

13. Revident je obstoj zelo hudih posledic utemeljil z navedbo, da so se z obnovo pastirskega stanu močno izboljšale gospodarske možnosti njegove kmetije in je imel na planini A. devet govedi. Z rušitvijo obravnavanega objekta bi izgubil velika vlaganja v ta objekt. Višino vlaganj pa dokazuje s cenitvenim poročilom z dne 25. 1. 2009, iz katerega izhaja, da znaša gradbena vrednost obravnavane nepremičnine 33.660,68 EUR.

14. S temi navedbami revident zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. Podatek o gradbeni vrednosti nepremičnine, ki naj bi izkazovala izgubljeno vrednost revidentovih vlaganj, ob izostanku drugih navedb, Vrhovnemu sodišču ne omogoča presoje, ali so posledice, ki jih revident zatrjuje, zanj res zelo hude. Vrhovno sodišče pa je v več svojih odločbah (npr. X Ips 225/2009, X Ips 407/2009, X Ips 508/2010) tudi že zavzelo stališče, da odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, ampak morajo biti za njihovo izkazanost podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine. Revident pa takih okoliščin ni zatrjeval in ni izkazal. 15. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K 2. točki izreka:

16. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).