Jedro

Dolžnik kljub navedbi o zaposlitvi, iz katere naj bi prejemal plačo, ni plačal ničesar. S tem, ko se je zaposlil, torej ni odpravil insolventnosti, česar niti sam ni pričakoval.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1) začelo postopek osebnega stečaja nad dolžnikom, 2) za upraviteljico imenovalo A. K. N. in 3) ugotovilo, prek kakšne pravnoorganizacijske oblike upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da ni insolventen, saj njegove nepremičnine po vrednosti presegajo dolgovani znesek, cenitev, ki jo je predložil upnik, pa je nerealna in prenizka. Upnik se je tudi dodatno zavaroval z vknjižbo izvršilnega sklepa za celoten kredit, ki je bil tudi v celoti vložen v to isto nepremičnino.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Insolventnost je položaj, ko je dolžnik bodisi trajneje nelikviden bodisi dolgoročno plačilno nesposoben (1. odstavek 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Za ugotovitev insolventnosti zadostuje že eden od teh položajev.

5. Za obstoj položaja solventnosti ne zadostuje zgolj količina dolžnikovega premoženja; to premoženje mora biti tako, da omogoča poplačilo vseh dolgov ob zapadlosti. Dolgoročna plačilna sposobnost je namreč trajna sposobnost pravne ali fizične osebe izpolniti vse obveznosti ob njihovi zapadlosti (2. odstavek 11. člena ZFPPIPP). Dolžnikova poroštvena obveznost je nastala že v letu 2009, saj glavni dolžnik dolga ob zapadlosti ni plačal, prav tako pa dolžnik ni nič plačal v izvršilnem postopku, ki ga je upnik začel konec leta 2009. Upnikova terjatev po neprerekanih trditvah pa je na dan 7.3.2013 znašala že 281.217,42 EUR. To pa tudi po oceni višjega sodišča pomeni, da je podan položaj trajnejše nelikvidnosti, saj dolžnik že več kot štiri leta ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti – v tem času upniku ni plačal prav ničesar. Tako ravnanje namreč ne izkazuje niti kratkoročne plačilne sposobnosti, ki je sposobnost pravne ali fizične osebe v določenem časovnem obdobju poravnati vse obveznosti, ki so zapadle v tem časovnem obdobju (1. odstavek 11. člena ZFPPIPP). Prav tako je izkazan tudi položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti.

6. Dolžnik je sicer v ugovoru zoper upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja navedel, da se je zaposlil, da z dohodki dolga ne bo mogel pokriti, insolventen pa ne bo. Narok za začetek postopka osebnega stečaja je bil opravljen 18.9.2013, dolžniku pa je bil puščen čas do 30.11.2013, saj je trdil, da dolga ne zanika in da se ga trudi poplačati. Ker v tem času ni plačal ničesar (tega niti sam ne trdi), je nato sodišče prve stopnje začelo postopek osebnega stečaja. Tako se je izkazalo, da dolžnik kljub navedbi o zaposlitvi, iz katere naj bi prejemal plačo, ni plačal ničesar. S tem, ko se je dolžnik zaposlil, torej ni odpravil insolventnosti, česar niti sam ni pričakoval. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je začelo postopek osebnega stečaja. V pravilnost te odločitve višje sodišče prepričuje tudi osnovni seznam preizkušenih terjatev, iz katerega izhaja, da je 9 upnikov prijavilo terjatve v skupnem znesku 409.083,98 EUR, ki jih je upraviteljica v celoti priznala.

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).