4. 10. 2024

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Mihe Hribarja, Ljubljana, na seji 4. oktobra 2024

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju št. II Ks 47297/2023 z dne 11. 7. 2023 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju št. I Kpd 47178/2023 z dne 1. 7. 2023 in v zvezi z odredbo Policijske postaje Celje št. 2200-32/2023/2 z dne 23. 6. 2023 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 62. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17 in 47/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik navaja, da mu je bila na podlagi 62. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol) z odredbo Policijske postaje Celje izrečena prepoved udeležbe na športnih prireditvah za obdobje dveh let. Okrožno sodišče v Celju naj bi navedeno odredbo razveljavilo. Zoper navedeni sklep naj bi policija vložila pritožbo, ki ji je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju ugodil in potrdil odredbo Policijske postaje. Pritožnik zatrjuje kršitve pravic iz 22. člena in prvega odstavka 23. člena Ustave ter 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Navaja, da je bila odredba nezakonita, ker naj bi bila izdana prepozno, zunaj rokov, določenih v 62. členu ZNPPol. Izpodbijanima sklepoma sodišč pritožnik očita, da sta očitno napačna oziroma samovoljna in da nista obrazložena. S tem naj bi bila kršena pravica pritožnika iz 22. člena Ustave.

2.Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 62. člena ZNPPol. Trdi, da je ukrep iz 62. člena ZNPPol – prepoved udeležbe na športnih prireditvah – protiustaven, ker naj bi bil nesorazmeren. Po mnenju pobudnika bi morala biti med drugim podana sorazmernost med ciljem, ki ga ukrep zasleduje, ter pravico posameznika do svobode gibanja iz 32. člena Ustave, ki jo tak ukrep omejuje. Trajanje ukrepa naj bi moralo biti določeno v razponu. Glede na to, da je trajanje ukrepa v 62. členu ZNPPol določeno na dve leti, naj bi imel ta omejevalni ukrep v bistvu značaj sankcije in naj bi se v praksi na tak način tudi uporabljal. Zakonski ureditvi pobudnik nadalje očita, da je vsebinsko in procesno pomanjkljiva. Zakonska ureditev bi morala vsebovati tudi ustrezne varovalke, ki bi posamezniku omogočale, da v postopku doseže odpravo tega ukrepa. Izpodbijana ureditev naj bi policiji omogočala, da lahko v skrajnih primerih z zaključkom policijskega postopka počaka tudi dve leti. Posameznik, ki bi mu bil tak ukrep izrečen, naj ne bi imel učinkovite možnosti, da ukrep izpodbija. Po odločitvi zunajobravnavnega senata pa naj posameznik tudi ne bi imel več pravnega varstva. Za izrek ukrepa iz 62. člena ZNPPol tudi naj ne bi bil določen vsebinski pogoj, tj. dokazni standard oziroma stopnja verjetnosti, da je bil storjen prekršek ali kaznivo dejanje. Izpodbijana ureditev naj bi bila zato v neskladju z 2. členom Ustave. Pobudnik svoj pravni interes za pobudo utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo zoper navedene odredbo in sklepa sodišč.

3.Po drugem odstavku 53. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) je treba ustavni pritožbi priložiti kopijo posamičnega akta, ki ga pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija, in vse druge posamične akte, ki so bili izdani v zvezi s tem. Pritožnikova ustavna pritožba je bila pomanjkljiva. Pritožnik ustavni pritožbi ni priložil izpodbijane odredbe in sklepa Okrožnega sodišča v Celju z dne 1. 7. 2023. Zato ga je Ustavno sodišče z dopisom z dne 8. 8. 2024 pozvalo, naj ustavno pritožbo v roku osmih (8) dni dopolni v skladu z zahtevami iz ZUstS in Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik). Navedeni dopis Ustavnega sodišča je bil pritožniku vročen 14. 8. 2024. Ker pritožnik ustavne pritožbe ni dopolnil pravočasno v skladu s pozivom Ustavnega sodišča (ustavni pritožbi ni priložil izpodbijanega sklepa Okrožnega sodišča v Celju z dne 1. 7. 2023), jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijani 62. člen ZNPPol ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi sedme alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik