Jedro

Navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, eksplicitno določa oznake verodostojnih listin na način, da je dolžniku kljub temu, da verodostojna listina ni priložena k predlogu za izvršbo, vsaj po oznaki zahtevka lahko jasno, na kakšni podlagi upnik terja denarno terjatev od dolžnika in je zato pričakovati, da se dolžnik v ugovoru lahko izjasni do upnikove terjatve. Ker vlaga upnik predlog za izvršbo na podlagi kataloške številke 9 z oznako „menični porok za podjetje T. d.o.o.“, omenjena kataloška številka pa v Navodilu za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo ni navedena, je potrebno šteti, da je ugovor dolžnika obrazložen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sklep o izvršbi z dne 11. 11. 2013 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj. O zahtevku in vseh stroških bo odločalo v nadaljnjem pravdnem postopku pristojno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zavrnilo. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da dolžnik v ugovoru ni navedel pravno relevantnih dejstev v smislu drugega odstavka 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo začasni zastopnik dolžnika in navaja, da je odločitev sodišča nezakonita. V tem izvršilnem postopku je bil dolžniku postavljen začasni zastopnik, kot razlog za postavitev začasnega zastopnika pa je sodišče navedlo okoliščino, da je bil sklep o izvršbi poslan dolžniku na naslov njegovega stalnega prebivališča in se je poštna pošiljka vrnila z oznako neznan. Okoliščine izkazujejo, da dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi po začasnem zastopniku ne more navajati konkretnih pravno pomembnih dejstev in ugovor že iz tega razloga ne more biti obrazložen. Zato je začasni zastopnik v ugovoru lahko zgolj splošno ugovarjal, da je izvršilni predlog neutemeljen po temelju kot po višini. Drugačna naracija v ugovoru ni bila možna tudi zato, ker izvršilnemu sklepu ni bila priložena verodostojna listina oziroma kakršnikoli drugi dokazi. Dokazno breme pa je na aktivni strani. Zato predlaga, da se pritožbi ugodi. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

6. Po prejemu ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je naloga izvršilnega sodišča, da ugotovi, ali je ugovor obrazložen v skladu z drugim odstavkom 53. člena ZIZ. Ugovor pa je obrazložen takrat, kadar dolžnik v njem zatrjuje pravno relevantna dejstva, na podlagi katerih bi v primeru, če bi se ugotovila za resnična, v nadaljnjem pravdnem postopku lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka in če za ta dejstva predloži oziroma predlaga dokaze. Ugovor je obrazložen tudi takrat, kadar dolžnik v ugovoru zatrjuje negativno pravno relevantno dejstvo, torej dejstvo, da upniku ničesar ne dolguje, ker na primer ni bil z njim nikoli v poslovnem odnosu, ker upnika ne pozna, ker upnik zanj ni opravil nobene storitve oziroma mu ni dobavil nobenega blaga in podobno. Enako je ugovor dolžnika obrazložen tudi v primeru, ko dolžnik v ugovoru zatrjuje, da k predlogu za izvršbo verodostojne listine, na katere se sklicuje upnik v predlogu za izvršbo, niso bile predložene, sam pa jih tudi ne pozna oziroma jih ni prejel in se zato o vsebini upnikove terjatve niti ne more izjasniti. Od dolžnika se torej pri vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pričakuje, da bo navedel vsaj tisti minimum pravno relevantnih dejstev, po katerih bo sodišče prve stopnje lahko postopalo po določbi 62. člena ZIZ ter sklep o izvršbi razveljavilo v dovolilnem delu in delu, v katerem je določen izvršitelj, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog pred pristojnim pravdnim sodiščem.

7. V primeru, ko upnik vlaga predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, mora v skladu s 12. členom Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Uradni list RS št. 104/2011, v nadaljevanju Pravilnik) vložiti predlog na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del Pravilnika, pri čemer se obrazec izpolni v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo (v nadaljevanju Navodilo), ki je kot priloga 7 sestavni del Pravilnika. Iz sektorja 5 Navodila pa izhaja, da mora upnik pri oznaki zahtevka navesti podatke o verodostojni listini tako, da navede kataloško številko verodostojne listine, ki so v Navodilu označene od 1 do 8 in 11. Kataloške številke 9, kot jo je navedel upnik v predlogu za izvršbo v Navodilu ni navedene, kar pomeni, da dolžniku ob takšni oznaki zahtevka ne more biti znano, za kakšno verodostojno listino gre in se zato do nje ne more opredeliti. Navodilo namreč eksplicitno določa oznake verodostojnih listin na način, da je dolžniku kljub temu, da verodostojna listina ni priložena k predlogu za izvršbo, vsaj po oznaki zahtevka lahko jasno, na kakšni podlagi upnik terja denarno terjatev od dolžnika in je zato pričakovati, da se dolžnik v ugovoru lahko izjasni do upnikove terjatve. V konkretnem primeru, ko pa upnik vlaga predlog za izvršbo na podlagi kataloške številke 9 z oznako „menični porok za podjetje T. d.o.o.“, omenjena kataloška številka pa v Navodilu ni navedena, je potrebno šteti, da je ugovor dolžnika obrazložen že iz prej navedenih razlogov.

8. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se sklep o izvršbi z dne 11. 11. 2013 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj. Glede na to, da je upnik v predlogu za izvršbo uveljavljal dogovor o krajevni pristojnosti v primeru vloženega dolžnikovega ugovora po pogodbi o poslovnem sodelovanju, je za odločitev o upnikovi terjatvi ter o vseh stroških postopka v nadaljnjem pravdnem postopku pristojno sodišče v Celju.