Jedro

Med okoliščine, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, ne spadajo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo morebitnih takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in izredna) pravna sredstva.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Toženec je v pritožbi zoper sodbo in sklep Okrajnega sodišča v Velenju P 42/2018 z dne 31. 1. 2019 predlagal določitev drugega stvarno pristojnega višjega sodišča. Predlog utemeljuje z očitki o nepoštenem in pristranskem sojenju "sodnega aparatčika", ter o sabotaži procesne zakonodaje in materialnega prava. Zahteva "izločitev" Višjega sodišča v Celju. Opozarja, da izpodbijana sodba ne upošteva kogentnega Energetskega zakona in je rezultat organizirane velenjsko-celjske sodne kriminalne združbe, ki je sodbo izdala brez razpisanega naroka. V obravnavani pravdni zadevi je že neuspešno zahteval tako izločitve sodeče sodnice kot tudi celotnega Okrajnega sodišča v Velenju.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Primarni razlog za prenos pristojnosti je torej smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.

4. Trditve v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ne dajejo podlage za sklepanje, da bi bila pred Višjim sodiščem v Celju ogrožena toženčeva pravica do nepristranskega sojenja. Vrhovno sodišče je predlagatelju že v sklepu I R 193/2018 z dne 20. 12. 2018, ko je predlagal prenos pristojnosti iz Okrajnega sodišča v Velenju na drugo stvarno pristojno sodišče, pojasnilo, da med okoliščine, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, ne spadajo morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti namreč ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo morebitnih takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna (in izredna) pravna sredstva.1 Nepravilnosti, ki jih toženec omenja v pritožbi, bodo tako predmet pritožbenega preizkusa, zato niso razlog za delegacijo pristojnosti.

5. Ker predlog toženca za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Glej npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS III R 31/2017 z dne 22. 9. 2017 in I R 35/2018 z dne 15. 3. 2018.