Jedro

Pri tožniku je od 22. 11. 2010 in še nadalje podana III. kategorija invalidnosti z vsemi predhodno priznanimi stvarnimi omejitvami in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno ter z ugotovljeno potrebo po dodatni omejitvi pri delu. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je tožnik že imel priznane pravice na podlagi III. kategorije invalidnosti z odločbo z dne 30. 11. 2010, ki je postala pravnomočna 21. 12. 2010. Spremembo v nastanku invalidnosti je zato pravilno določilo s prvim naslednjim dnem po pravnomočnosti te odločbe, to je z 22. 12. 2010 in je pravilno priznalo tudi novo pravico iz invalidskega zavarovanja na temelju preostale delovne zmožnosti s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, to je od 1. 1. 2011 dalje (2. odstavek 163. člena ZPIZ-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (II. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo zavrnilni odločbi tožene stranke št. ... z dne 23. 4. 2013 in št. ... z dne 31. 12. 2012 (I. točka izreka). Tožnika je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 22. 12. 2010 dalje in mu priznalo pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami, kjer bo delal samo v dnevnih izmenah, ne na nezavarovani višini, brez dela čepe in kleče, brez vsiljenega tempa in ritma dela, na delovnem mestu mora imeti zagotovljen prostor in čas za zaužitje potrebnega obroka in terapije, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe, tj. od 1. 1. 2011 dalje (II. točka izreka). Hkrati je izreklo, da bo o pravici, odmeri in izplačevanju delne invalidske pokojnine v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe odločila tožena stranka s posebno odločbo (III. točka izreka) in toženo stranko zavezalo, da za tožnika povrne stroške postopka v znesku 417,85 EUR na račun sodišča v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka citirane sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka. Predlaga njeno spremembo v tem delu oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je tožnika razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti od 22. 12. 2010 dalje. S tem naj bi poseglo v pravnomočno upravno odločbo in kršilo 4. odstavek 225. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Z odločbo z dne 31. 12. 2012 je bila namreč tožnikova zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja pravnomočno zavrnjena, saj je invalidska komisija dne 3. 7. 2012 podala mnenje, da pri tožniku ni prišlo do poslabšanja oz. sprememb v zdravstvenem stanju, ki bi kakorkoli vplivale na njegovo delovno zmožnost, zato je še vedno zmožen za delo na drugem delovnem mestu, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno. S tem, ko je sodišče dopustilo ocenjevanje med obdobjem pravnomočnosti prvotne odločbe, je poseglo v meje pravnomočnosti in se posredno spustilo v presojo pravilnosti prejšnje odločbe, kar pomeni nedopusten poseg v pravnomočnost in kršitev materialne oz. procesne zakonodaje. Posledično naj bi o novih pravicah odločilo arbitrarno. Meni, da je potrebno ugotoviti spremembo v stanju tožnikove invalidnosti in mu priznati novo pravico le od datuma pravnomočnosti izreka zadnje upravne odločbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugoditvenem delu II. točke izreka, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), kar tožena stranka sicer pavšalno zatrjuje, vendar z ničemer ne utemeljuje.

5. Povsem protispisne, protislovne in zato nelogične so pritožbene navedbe tožene stranke, da je v obravnavani zadevi prišlo do posega v pravnomočno odločbo z dne 31. 12. 2012. S prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 31. 12. 2012 je bila sicer dejansko zavrnjena zahteva za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja, vendar ta odločba zagotovo ni pravnomočna. Ravno nasprotno. V povezavi z drugostopenjsko odločbo z dne 23. 4. 2012 je bila predmet sodne presoje v tem sodno socialnem sporu.

Z neizpodbijanim in zato že pravnomočnim delom prvostopenjske sodbe (I. točko izreka) sta obe navedeni odločbi kot nepravilni in nezakoniti, celo odpravljeni. Že iz tega razloga pritožbeno zatrjevanje o posegu v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklicevanjem na odločbo z dne 31. 12. 2012, ni logično niti ne more biti utemeljeno.

6. Sicer pa je izpodbijani del sodne odločbe tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno oprt na sodno izvedensko mnenje Fakultetne komisije pri A. fakulteti v B.. Po njem je pri tožniku od 22. 11. 2010 in še nadalje podana III. kategorija invalidnosti z vsemi predhodno priznanimi stvarnimi omejitvami in časovno razbremenitvijo 4 ure dnevno, z ugotovljeno potrebo po dodatni omejitvi tako, da se delo ne opravlja z vsiljenim tempom in ritmom dela.

Ker na takšno izvedensko mnenje tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni imela nobenih pripomb(1) tudi v tem pritožbenem postopku ne more uspešno izpodbijati datuma ugotovljenega novega primera invalidnosti. Tega je bilo potrebno določiti prav zaradi dodatne razbremenitve pri delu. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je imel tožnik že priznane pravice na temelju III. kategorije invalidnosti z odločbo z dne 30. 11. 2010, ki je pravnomočna postala 21. 12. 2010. Spremembo v nastanku invalidnosti je zato logično pravilno določilo s prvim naslednjim dnem po pravnomočnosti(2) , tj. z 22. 12. 2010. Posledično je tudi novo pravico iz invalidskega zavarovanja na temelju preostale delovne zmožnosti v skladu z 2. odstavkom 163. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/1999; v nadaljevanju ZPIZ-1) zakonito priznalo s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe, tj. od 1. 1. 2011 dalje.

7. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi izpodbijano II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje.

(1) V pisni vlogi z dne 5. 12. 2014 se je z njim celo izrecno strinjala, pri čemer njeno zmotno sklepanje, da naj bi sodno izvedensko mnenje celo potrjevalo mnenje IK II z dne 11. 4. 2013, ne more biti odločilno.

(2) Za takšen način ugotovitve datuma spremembe v stanju invalidnosti se v pritožbi zavzema tožena stranka sama.