Jedro

Dejstvo, da pride v postopku do razdružitve zahtevkov oziroma predlogov po volji sodišča, ne predstavlja takšne izjeme, ki bi omogočala sodišču, da bi terjalo dodatno plačilo sodne takse.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru A. P. in ostalih etažnih lastnikov stavbe na naslovu C. 127 z dne 17. 7. 2012 zoper plačilni nalog, opr. št. N 357/2012 z dne 12. 7. 2012 za plačilo sodne takse v višini 200,00 EUR ugodi in se navedeni plačilni nalog razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor A. P. in ostalih etažnih lastnikov stavbe na naslovu C. 127, z dne 17. 7. 2012 zoper plačilni nalog z dne 12. 7. 2012 za plačilo sodne takse v višini 200,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožujejo predlagatelji, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo spremembo sklepa, ugoditev ugovoru in razveljavitev plačilnega naloga za plačilo sodne takse, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Izpodbijani sklep je nepravilen, ker je sodna taksa v plačilnem nalogu po stališču predlagateljev odmerjena nepravilno. Na podlagi vloženega predloga so bili predlagatelji kot lastniki posameznih delov stavb na naslovu C. 123, C. 125 in C. 127 pozvani na plačilo sodne takse za predlog s plačilnim nalogom z dne 16. 5. 2012 v znesku 200,00 EUR, takso so plačali v skladu s prejetim plačilnim nalogom. Po plačilu te sodne takse pa je sodišče nepravdni postopek v zadevi N 253/2012 razdružilo v štiri nepravdne postopke, po prepričanju predlagateljev nepravilno, neracionalno in nesmotrno. S strani predlagateljev je bil vložen en predlog za določitev pripadajočega zemljišča, sodna taksa je bila zanj plačana, plačana je bila celotna taksa za celoten predlog s celotnim zahtevkom in procesna razdružitev nepravdnega postopka, po prvotno vloženem predlogu za določitev pripadajočega zemljišča v več nepravdnih postopkov, ne more imeti za posledico taksne obveznosti predlagateljev za razdružene postopke, kot samostojne nepravdne postopke, saj so predlagatelji takso že plačali v okviru takrat enotnega postopka. Pri tem predlagatelji niti ne vedo, ali bo za posamezno stavbo, ki je kot stavba evidentirana v katastru stavb, sploh določeno pripadajoče zemljišče, ali pa bo za vse tri stavbe določeno skupno pripadajoče zemljišče, saj gre v naravi pri gradbeni konstrukciji za eno stavbo s tremi kompleksi stanovanjskih enot, ki je tudi konstrukcijsko, gradbeno in inštalatersko ena gradbena enota. Plačilni nalog za plačilo sodne takse je zato nepravilen, taksa je napačno odmerjena, v posledici česar je potrebno plačilni nalog razveljaviti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožba utemeljeno opozarja, da so lastniki posameznih delov stavb na naslovu C. 123, C. 125 in C. 127, kot predlagatelji vložili predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, predlagana je bila določitev zemljišča k trem stavbam in določitev skupnega pripadajočega zemljišča k tem stavbam. Na podlagi vloženega predloga so bili predlagatelji pozvani na plačilo sodne takse za predlog s plačilnim nalogom opr. št. N 253/2012 z dne 16. 5. 2012 in so to sodno takso tudi plačali.

5. Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da se sodne takse plačujejo za vsak postopek posebej, ne glede na to, da je do postopka prišlo z razdružitvijo. Odločitev sodišča, da zadevo razdruži in ločeno obravnava posamezne zahtevke iz iste tožbe oziroma posamezne predloge iz istega predloga namreč nima kar avtomatsko za posledico plačilo dodatne sodne takse. V skladu s 5. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) namreč taksna obveznost nastane ob vložitvi predloga za začetek postopka (1. točka prvega odstavka 5. člena), v skladu s 1. odstavkom 18. člena ZST-1 pa se za postopek na posamezni stopnji, vključno z odločbo, plača enkratna taksa, če zakon ne določa drugače, pri čemer je za plačilo sodne takse odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja, če zakon ne določa drugače (3. odstavek 19. člena ZST-1). Tudi sprememba vrednosti praviloma ne vpliva na sodno takso, izjeme pa so določene v 2. in 3. odstavku 32. člena ZST-1. Dejstvo, da pride v postopku do razdružitve zahtevkov oziroma predlogov po volji sodišča, ne predstavlja takšne izjeme, ki bi omogočala sodišču, da bi terjalo dodatno plačilo sodne takse. Iz teh razlogov je odločitev sodišča prve stopnje napačna, ugovor predlagateljev pa utemeljen. Sodišče prve stopnje je sodno takso napačno (dodatno) odmerilo, saj je bila sodna taksa že plačana v prvotnem postopku pod opr. št. N 253/2012 in za dodatno odmero zgolj na podlagi razdružitve postopkov sodišče ni imelo podlage.

6. Glede na to, da so torej predlagatelji ugovor vložili v skladu s prvim odstavkom 34.a člena ZST-1, zaradi napačne odmere, njihove navedbe pa so utemeljene, je bilo potrebno njihovi pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se ugovoru zoper plačilni nalog ugodi in se plačilni nalog z dne 12. 7. 2012 razveljavi, kot to izhaja iz izreka tega sklepa. Odločitev sodišča druge stopnje temelji na 3. točki 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).