Jedro

Po uradni dolžnosti sodišče dopolnilne sodbe ali dopolnilnega sklepa ne sme izdati.

Ko se odloča o izdaji začasne odredbe v pravdnem postopku, se o stroških postopka, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe, odloča z odločbo, s katero se pravdni postopek konča Obremenjenost lastninske pravice z zemljiškim dolgom lahko tožniku povzroči škodo, čim bi ustanoviteljica zemljiškega dolga (toženka) le-tega z zemljiškim pismom prenesla na tretjo osebo. Lastnik obremenjene nepremičnine mora namreč plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma. Tožnik zato s predlagano začasno odredbo na prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma lahko doseže namen zavarovanja.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi, sklepi se razveljavijo in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 29. 1. 2013 je sodišče prve stopnje ugovoru toženke ugodilo in sklep (o začasni odredbi) z dne 19. 12. 2012 razveljavilo.

2. S sklepom z dne 20. 3. 2013 je sodišče prve stopnje sklenilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 545,92 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. S sklepom z dne 3. 4. 2013 je sodišče prve stopnje sklep z dne 29. 1. 2013 dopolnilo s petimi točkami obrazložitve.

4. Zoper sklepe je tožnik vložil pravočasne pritožbe.

5. Sklep z dne 29. 1. 2013 izpodbija zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovor zavrne, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ določa, da sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, zlasti pa tudi prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku, ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev (točka 3 prvega odstavka 273. člena ZIZ). Tožnik je postavil tožbeni zahtevek (primarni) na ugotovitev obsega skupnega premoženja (ki naj bi ga predstavljala stanovanje in klet) ter njegovega solastninskega deleža na tem premoženju. Predlagal je izdajo začasne odredbe, s katero se toženki prepove kakorkoli obremeniti ali razpolagati z zemljiškim pismom št. 3/2011 z dne 12. 12. 2011, ki ga je pridobila v posledici ustanovitve zemljiškega dolga na sporni nepremičnini. Škodo na tem premoženju, ki utegne nastati z razpolaganjem ali obremenitvijo zemljiškega pisma, tožnik lahko prepreči le na ta način, da sodišče razpolaganje ali obremenitev z njim toženki prepove. Do tega razloga se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zaključilo je le, da predlagana začasna odredba ne predstavlja vrste začasne odredbe, pač pa sredstvo zavarovanja. Takšna obrazložitev je pravno zmotna, pa tudi nerazumljiva in nelogična.

6. Sklep z dne 20. 3. 2013 tožnik izpodbija zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog toženke za izdajo dopolnilnega sklepa zavrne, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da postopek po vloženi tožbi ni ločen od postopka po predlogu za izdajo začasne odredbe. Iz določbe 267. člena ZIZ izhaja povezanost in celovitost pravdnega in izvršilnega postopka, kadar pravdno sodišče tekom pravdnega postopka odloča tudi o izdaji začasne odredbe. Zato je stališče sodišča, da je toženka v pravdi uspela, napačno, najmanj pa preuranjeno.

7. Sklep z dne 3. 4. 2013 tožnik izpodbija zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbo 1. točke 325. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Ta določba sicer daje pooblastilo sodišču, da sodno odločbo dopolni, vendar le v primeru, ko s prejšnjo ni odločilo o vseh postavljenih zahtevkih, ali ni odločilo o delu zahtevka, pa še to zgolj na predlog stranke. Tožniku ni znano, da bi stranki v tem postopku podali takšen predlog. Za izdajo izpodbijanega sklepa tudi ni podlage v določbi 328. člena ZPP, saj se s sklepom ne popravljajo morebitne očitne pisne ali računske pomote, temveč se vsebinsko dopolnjuje obrazložitev sklepa z dne 29. 1. 2013, kar pa ni dopustno.

8. Toženka na pritožbe ni odgovorila.

9. Pritožbe so utemeljene.

K pritožbi zoper sklep z dne 3. 4. 2013

10. Pravilno pritožba opozarja, da sodišče lahko izda dopolnilno sodbo oziroma sklep le v primeru, če ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali sklepom, ali ni odločilo o delu zahtevka (prvi odstavek 325. člena ZPP). V konkretnem primeru ne gre za to, ampak je sodišče prve stopnje z dopolnilnim sklepom dopolnjevalo razloge obrazložitve v sklepu z dne 29. 1. 2013. Za kaj takšnega pa ni podlage ne v 325. členu in ne v 328. členu ZPP (v zvezi s 15. členom ZIZ). Poleg tega iz podatkov spisa ni razvidno, da bi dopolnitev sklepa predlagala katera od strank, kar pa je nujni pogoj za njegovo izdajo. Po uradni dolžnosti sodišče dopolnilne sodbe ali dopolnilnega sklepa ne sme izdati (prvi odstavek 325. člena ZPP).

11. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

K pritožbi zoper sklep z dne 20. 3. 2013

12. V primeru, ko se odloča o izdaji začasne odredbe v pravdnem postopku, je odločitev o začasni odredbi del pravdnega postopka (prvi odstavek 270. člena, 272. člen ZPP), ne glede na to, da se ob izdaji začasne odredbe uporabljajo tudi določbe ZIZ. To pa pomeni, da se o stroških postopka, nastalih v zvezi z izdajo začasne odredbe, odloča z odločbo, s katero se pravdni postopek konča (četrti odstavek 163. člena ZPP). Med pravdnim postopkom odloči sodišče s posebnim sklepom o stroških postopka le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP). Pri izdaji začasne odredbe gre za začasno odločitev. Šele na podlagi končne odločbe je možno zaključiti, ali so bili stroški v zvezi z izdajo začasne odredbe potrebni ali ne.

13. Odločitev o povrnitvi stroškov v zvezi z začasno odredbo je torej preuranjena, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP), pri čemer bo sodišče prve stopnje o predlogu toženke o priznanju teh stroškov, odločilo s končno odločbo.

K pritožbi zoper sklep z dne 29. 1. 2013

14. Tožnik je dne 13. 7. 2011 zoper toženko vložil tožbo na ugotovitev, da stanovanje na B., Ljubljana (z oznakami kot so razvidne iz tožbenega predloga) sodi v skupno premoženje in da znaša njegov solastninski delež na tem premoženju ena polovica (primarni tožbeni zahtevek). Toženka je v decembru 2011 na sporni nepremičnini ustanovila zemljiški dolg za znesek 150.000,00 EUR z zapadlostjo v plačilo 1. 12. 2012, dne 12. 12. 2011 pa ji je sodišče (preko pooblaščenca) tudi že izročilo zemljiško pismo. Dne 18. 12. 2012 je tožnik v zavarovanje svoje terjatve (iz primarnega tožbenega zahtevka) predlagal izdajo začasne odredbe s prepovedjo toženki kakorkoli obremeniti ali razpolagati z zemljiškim pismom, pri čemer naj se prepoved izvrši z zaznambo v zemljiški knjigi. Navajal je, da je očitno toženka hote in namenoma obremenila skupno premoženje, zavestno je zlorabila institut zemljiškega dolga, vse z namenom preprečiti tožniku kasnejšo delitev skupnega premoženja, tožnikov delež na skupnem premoženju pa je tudi vrednostno zmanjšala. Sodišče prve stopnje je predlogu ugodilo in dne 19. 12. 2012 predlagano začasno odredbo izdalo. Po ugovoru toženke pa je z izpodbijanim sklepom ugovoru ugodilo in sklep z izdano začasno odredbo razveljavilo (predloga pa sicer ni zavrnilo), ker „s takšno začasno odredbo ni mogoče doseči namena zavarovanja“.

15. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev materialnopravno napačna. Sodišče sme za zavarovanje nedenarne terjatve, če so izpolnjeni pogoji iz 272. člena ZIZ, izdati vsako odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, med drugim prepoved dolžniku, da ne sme storiti ničesar, kar bi lahko povzročilo škodo upniku ter prepoved, da ne sme nič spremeniti na stvareh, na katere meri terjatev (3. točka prvega odstavka 273. člena ZIZ). V konkretnem primeru bo morebitni pravnomočni odločitvi, da sporno stanovanje sodi v skupno premoženje in da je tožnikov solastninski delež na njem ena polovica, sledila vknjižba lastninske pravice na ime tožnika v zemljiško knjigo. Ta (lastninska) pravica pa bo obremenjena z zemljiškim dolgom (1) (kar že samo po sebi pomeni ekonomsko manjvrednost nepremičnine), kar bi lahko tožniku povzročilo škodo, čim bi ustanoviteljica zemljiškega dolga (toženka) le-tega z zemljiškim pismom prenesla na tretjo osebo (2). Lastnik obremenjene nepremičnine mora namreč plačati zemljiški dolg ob njegovi zapadlosti upravičenemu imetniku zemljiškega pisma (3). Prav zaradi preprečitve nastanka takšne škode oziroma spremembe stvari, je tožnik predlagal izdajo začasne odredbe (primerjaj navedbe v predlogu). Glede na povedano ni mogoče govoriti o tem, da tožnik s predlagano začasno odredbo (prepoved odsvojitve in obremenitve zemljiškega pisma) ne more doseči namena zavarovanja (iz točke 3 prvega odstavka 273. člena ZIZ).

16. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). V nadaljevanju postopka naj torej sodišče prve stopnje o predlogu ponovno odloči in presodi tudi ostale predpostavke, ki morajo biti podane za izdajo začasne odredbe. Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da je v zemljiško knjigo mogoče vpisati samo tiste pravice, ki jih določa Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v prvem odstavku in drugem odstavku 13. člena oziroma skladno s 5. točko drugega odstavka tega člena tudi obligacijske pravice, za katere to določa (drug) zakon. Za vpis prepovedi prenosa in obremenitve zemljiškega pisma ni podlage niti v ZZK-1 niti v ZIZ ali SPZ (ali drugem zakonu). Vendar to ni ovira za izdajo začasne odredbe v preostalem delu (ob izpolnjevanju vseh predpostavk za njeno izdajo). Prepoved sicer ne bo imela publicitetnega učinka nasproti tretjemu, bo pa kljub temu učinkovala proti toženki.

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (165. člen ZPP).

(1) Tretji odstavek 139. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ, drugi odstavek 150. člena SPZ v zvezi s 193. členom SPZ

(2) Poplačila zemljiškega dolga sama ne more zahtevati – tretji odstavek 199. člena SPZ.

(3) prvi odstavek 199. člena v zvezi s prvim odstavkom 192. člena SPZ