Jedro

Višino deležev na skupnem premoženju zakoncev, ki ga sestavlja tudi posebno premoženje drugega zakonca sodišče določi tako, da od celotne vrednosti skupnega premoženja odšteje vrednsot posebnega premoženja in šele tako ugotovljena vrednost predstavlja skupno premoženje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je tudi v drugem odločanju sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nepremičnina s parc.št. 789/76, vpisana v vl.št. 1154 k.o. Z., skupno premoženje pravdnih strank iz naslova pridobitve skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze. V posledici take odločitve je nadalje ugotovilo, da je tožnica solastnica predmetne nepremičnine do 1/2 celote, kar je dolžan toženec priznati ter ji izstaviti usrezno z.k. listino, ki bo omogočila vpis njenega lastnišva v zemljiško knjigo. Toženi stranki je sodišče tudi naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 346.150,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki v laični pritožbi obširno opisuje okolišine v zvezi z gradnjo sporne stanovanjske hiše in odnose med pravdnima strankama ter meni, da tožnici ne pripada nikakršen delež na sporni stanovanjski hiši. Pritožba je utemeljena.

Toženec je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik sporne nepremičnine.

Ob trditvah tožeče stranke, da je bil toženec lastnik zemljišča že pred sklenitvijo zakonske zveze, vrednost zemljišča predstavlja njegovo posebno premoženje, kot je bilo že poudarjeno v predhodnem razveljavitvenem sklepu in toženec kot zemljiškoknjižni lastnik ni dolžan dokazovati, da znaša njegov delež na posebnem premoženju več kot polovico, kot zmotno in pravno napačno zaključuje sodišče prve stopnje, sklicujoč se pri tem neutemeljeno na pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS objavljeno v Poročilu o sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, stran 16, saj to pravno mnenje nima nikakaršne povezave z navedeno pravdno zadevo. Navedeno pravno mnenje, ki ga citira sodišče prve stopnje, določa, da zahtevka pri skupnem premoženju iz tožbe in nasprotne tožbe ni mogoče obravnavati ločeno.

V konkretnem primeru pa ne gre za tako situacijo in se kot že omenjeno sodišče prve stopnje brez vsake podlage sklicuje na citirano načelno pravno mnenje. Glede na to, da je toženec zemljiškoknjižni lastnik sporne nepremičnine je materialnopravno zmotno stališče, da je toženec dolžan uveljavljati večji solastninski delež kot velja pri zakonski domnevi (prvi odstavek čl. 59 ZZZDR). Ta zakonska domneva velja le za skupno premoženje, ne pa posebno premoženje, ki ga je imel zakonec ob sklenitvi zakonske zveze. Ob tem, ko iz trditev v tožbi in izpovedi tožnice izhaja, da je bil toženec lastnik zemljišča, na katerem je bila s skupnim delom in sredstvi v času trajanja zakonske zveze zgrajena stanovanjska hiša, je to vrednost posebnega premoženja potrebno odšteti od vrednosti celotne nepremičnine in šele na ta način bo mogoče pravilno odločiti o obsegu skupnega premoženja in na njem določiti deleže v višino katerih pritožbeno sodišče nima pomisleka. Brez podlage in neutemeljena je trditev sodišča prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, da bi moral toženec uveljavljati večji delež na skupnem premženju z nasprotno tožbo, ko pa kot že omenjeno med strankama ni spora, da predstavlja zemljišče posebno premoženje toženca. Po povedanem je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je dokazno breme na tožencu, saj zakonita domneva o enakih deležih velja le za skupno premoženje, ne pa tudi za posebno. Glede te okoliščine pa velja dokazno breme na tožnici, ki mora dokazati koliko znaša celotna vrednost nepremičnine, od te je potrebno odšteti vrednost zemljšča (posebno premoženje toženca) in od tako ugotovljenega skupnega premoženja sodišče ugotavlja deleže in le za slednje velja kot že omenjeno zakonita domneva o enakih deležih (čl. 59/1 ZZZDR). V kolikor tožnica tega ne bo dokazala bo moralo sodišče prve stopnje odločiti na podlagi pravil o dokaznem bremenu oziroma se na primeren način prepričati o vrednosti celotne nepremičnine in od nje odšteti vrednost zemljišča. Glede na navedeno je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 355 ZPP). Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in upoštevaje pravila o dokaznem bremenu (čl. 215 ZPP), v kolikor ne bo mogoče ugotoviti vrednosti zemljišča napram celoti, bo mogoče pravilno odločiti o zadevi.