Jedro

Nobena določba ZBPP kot pogoj oziroma okoliščino pri presoji izpolnitve pogoja po 24. členu ZBPP izrecno ne določa vnaprej spisanega osnutka tožbe.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju Bpp 1663/2009 z dne 8. 4. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 € z 20% DDV v 15. dneh po prejemu te sodbe brezobrestno, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilke A.A.(tožnice v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) zavrne. Tožena stranka navaja, da je prosilka dne 14. 10. 2009 vložila prošnjo za bpp zaradi ugotovitve skupnega premoženja. Navaja, da mora prosilec v skladu z določili členov 11 do 24 Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/2004, dalje ZBPP), za dodelitev le-te kumulativno izkazati dva pogoja in sicer finančno materialni kriterij oziroma tako imenovan subjektivni kriterij, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Glede na to, da finančni pogoj ni sporen, sodišče okoliščin in dejstev v zvezi s tem ne navaja, glede 24. člena pa navaja, da kot izhaja iz prošnje za dodelitev bpp, prosilka želi dodelitev bpp zaradi postopka ugotovitve skupnega premoženja bivših zakoncev. Kot izhaja iz uradnega zaznamka se je dne 11. 2. 2010 zglasil na sodišču odvetnik B.B., katerega želi prosilka v navedenem postopku kot svojega pooblaščenca in je povedal, da je osnutek tožbe na ugotovitev skupnega premoženja v pripravi ter da ga bo odvetnik posredoval zaradi odločitve o dodelitvi bpp. Ker tega ni storil, je tožena stranka dne 6. 4. 2010 opravila poizvedbe pri tem odvetniku ter izvedela, da osnutka tožbe za prosilko ne morejo posredovati, ker še ni pripravljen. Tako že na tem mestu prosilka ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev bpp. Prošnja je vložena že oktobra 2009, do sedaj pa še vedno ni posredoval konkretnih dejstev in dokazil glede predmetne zadeve, ki bi izkazovali utemeljenost postopka na ugotovitev obsega skupnega premoženja prosilke in njenega bivšega moža. Nadalje pa tožena stranka po vpogledu v spisa številka Bpp 1661/2009 in 1662/2009 ugotavlja, da je prosilka zaprosila za dodelitev bpp v več sodnih postopkih, ki so vsi povezani s premoženjem prosilke in njenega bivšega moža. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je pod številko P 115/2005 v teku postopek na ugotovitev posebnega premoženja in izstavitve zemljiškoknjižne listine prosilkinega moža kot tožnika zoper prosilko kot prvo toženo stranko. V tem postopku je bilo, sicer še ne pravnomočno ugotovljeno, da spadajo vse premičnine, ki se nahajajo oziroma so se nahajale v hiši na naslovu ..., v posebno premoženje prosilkinega bivšega moža. Nadalje pa je pred Okrožnim sodiščem v Celju pod številko P 973/2009 že tudi v teku pravdni postopek na ugotovitev posebnega premoženja in izstavitve zemljiškoknjižne listine prosilke kot tožnice zoper njenega bivšega moža kot prvo toženca, ko prosilka med drugim želi ugotovitev, da spada nepremičnina vložna številka ... k.o. ... v njeno posebno premoženje. Kot izhaja iz vseh dokazil, je lastnik teh nepremičnin družba C. d.n.o., - v stečaju, katerega lastnika sta sicer res prosilka in bivši mož. A ker je ta družba v stečaju, spada predmetna nepremičnina v stečajno maso in prosilka ne more uveljavljati ugotovitev, da spada ta nepremičnina v njeno posebno premoženje. Prosilka je imela namreč možnost prijaviti svojo terjatev v višini vrednosti te nepremičnine (namreč prosilka trdi, da je kupila predmetno nepremičnino z lastnim denarjem in jo nato prodala navedeni družbi, ki je sedaj v stečaju) v stečajnem postopku, pa tega ni storila oziroma je storila šele po štirih letih, zaradi česar pa je bila njena prijava terjatve pravnomočno zavržena (stečajni postopek se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, pod številko St 26/2005 oziroma St 1368/2008).

Iz vsega navedenega izhaja, da je pred sodiščem v teku več postopkov, glede ureditve premoženjskih pravic prosilke in njenega bivšega moža. Iz zgoraj navedenega tudi izhaja, da so premične stvari, ki so se nahajale oziroma se nahajajo na naslovu ..., posebno premoženje prosilkinega bivšega moža, ter da je nepremičnina vložna številka ... k.o. ... premoženje družbe, ki je v stečaju. Glede na navedeno tako ni razumno, da se poleg že vseh odprtih postopkov sedaj dodeli prosilki bpp za sodni postopek ugotovitve skupnega premoženja bivših zakoncev. Smiselno je, da se počaka na pravnomočne odločitve sodišča glede že odprtih postopkov o ugotovitvi posebnega premoženja tako prosilke kot njenega bivšega moža. ZBPP v 24. členu tudi določa, da šteje zadeva za očitno nerazumno, če je očitno, da stranka zlorablja možnost bpp za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal glede na število odprtih postopkov, ki se tičejo ugotovitve lastništva premoženja med prosilko in bivšim možem, pa je očitno, da prosilka zlorablja možnost dodelitve bpp. Glede na navedeno je tožena stranka mnenja, da bi bila še vložitev tožbe na ugotovitev skupnega premoženja bivših zakoncev (trenutno) očitno nerazumna zadeva in tako prosilka ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev bpp.

Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da sta tožnica in D.D. bivša zakonca, ki sta sklenila zakonsko zvezo leta 1997 na E. Zakonska zveza je razvezana na podlagi delne sodbe Okrožnega sodišča v Celju, P 65/2007 z dne 13. 12. 2007, kar pomeni, da sta bila tožeča stranka in bivši mož poročena kar 10 let in ves ta čas je nastajalo njuno skupno premoženje. V tem času niso bila urejena premoženjskopravna razmerja, zato je pred Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Celju med njima sproženih več postopkov, vendar to ne izkazuje neutemeljenosti prošnje tožeče stranke za odobritev bpp zaradi vložitve tožbe na ugotovitev skupnega premoženja. Pravno je to postopek, ki je bistven in osnovni, na podlagi katerega lahko bivša zakonca začneta reševati medsebojna razmerja. Nerazumno bi bilo čakati z vložitvijo tožbe dokler se ne razrešijo vsi ostali postopki, saj bi se s tem zadeva zelo zavlekla, kar je nesporno dejstvo, da je skupno premoženje tekom trajanja zakonske zveze vseskozi nastajalo. Pri tem pa ni pomembno, ali imata prosilka in njen mož odprte postopke glede ugotovitve posebnega premoženja, saj institutov posebnega in skupnega premoženja ni mogoče enačiti. Pooblaščenec tožeče stranke ni zavezan, da tožbo pripravi pred vložitvijo ob sami vložitvi prošnje za bpp. Utemeljenost vložitve takšne tožbe izhaja iz zadeve same. Res je tožnica zaprosila za odobritev bpp v več sodnih postopkih, vendar tožena stranka ni navedla, da tožnici bpp ni odobrila, tako da trenutno noben postopek glede ugotovitve posebnega premoženja oziroma ugotovitve posebnega premoženja prosilkinega bivšega moža, ni krit s strani bpp. Tudi ne drži utemeljitev tožene stranke, da je ugotovljeno, da so premičnine, ki so se nahajale oziroma se nahajajo na naslovu ..., posebno premoženje prosilkinega bivšega moža, saj odločitev v tem postopku, ki se pred Okrožnim sodiščem v Celju vodi pod številko P 115/2005 še ni pravnomočna. Tožena stranka v izpodbijani odločbi tožeči stranki tudi neutemeljeno očita, da zlorablja možnost bpp za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi njen finančni položaj to omogočal in da je glede na število odprtih postopkov, ki se tičejo ugotovitve lastništva premoženja med prosilko in njenim bivšim možem, po mnenju tožene stranke, da prosilka zlorablja možnost dodelitve bpp. Glede na neurejena premoženjska razmerja med bivšima zakoncema in glede na to, da si tožeča stranka želi, da se vse zadeve med njo in njenim bivšim možem enkrat dokončno uredijo, bi bila tožeča stranka v vsakem primeru primorana sprožiti postopek ugotovitve skupnega premoženja bivših zakoncev. Tožeča stranka še pripominja, da je razrešitev med njo in njenim bivšem možem, zanjo življenjskega pomena, glede na svoj slab socialni položaj, saj prejema le denarno socialno pomoč, tako da si zastopanja po odvetniku sama ne more plačati. Glede na to, da ima sama na eni strani zaključeno le srednjo šolo, njen bivši mož D.D. pa je finančni strokovnjak, ki je dovolj premožen, da si plača zastopanje, je sama brez pooblaščenca avtomatsko postavljena v podrejeni položaj, saj ne more enakovredno zastopati svojih interesov. S tem je kršena tudi njena ustavna pravica do enakega varstva pravic. Pred Okrožnim in Okrajnim sodiščem v Celju je odprtih več postopkov, ki so vsi povezani z razvezo prosilke od njenega nekdanjega moža. Vsi postopki so zelo kompleksni in medsebojno povezani. Nekdanja zakonca sta imela in še vedno imata zelo zapletena medsebojna premoženjska razmerja, saj sta imela skupno podjetje, ki je v stečaju, veliko posesti in drugega, v vseh sporih pa se pojavlja tudi mednarodni element, saj je prosilkin mož tujec. Tožeča stranka je prava neuka stranka in se ni sposobna sama zastopati v teh izjemno zahtevnih in kompleksnih zadevah, zato je odobritev bpp zanjo življenjskega pomena. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje, ker pa je prejemnica denarne socialne pomoči, drugih dohodkov ali premoženja nima, prosi še za oprostitev plačila sodnih taks ter povrnitev pravdnih stroškov v tem postopku.

K točki 1 izreka: Tožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz prošnje za dodelitev bpp z dne 14. 10. 2009 je tožnica prošnjo vložila zaradi razdelitve skupnega premoženja zakoncev. Iz dejanskega stanja, ki ga navaja tožena stranka in ki izhaja tudi iz priloženih listin je razvidno, da sta bila tožnica in njen nekdanji mož v zakonski zvezi 10 let, in da želi tožnica vložiti tožbo za ugotovitev skupnega premoženja, ki je v tem času nastalo. Glede na to, da izpolnitev finančno materialnega pogoja po določbah ZBPP ni sporno, je sodišče presodilo izpolnitev objektivnega pogoja po določbi 24. člena ZBPP, ki določa, da se prošnja za odobritev bpp odobri, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma ima prosilec v zadevi verjetni izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj in je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka v razlogih navaja, da tožnica oziroma njen pooblaščenec ni posredoval konkretnih dejstev in dokazil glede predmetne zadeve, ki bi izkazovali utemeljenost postopka na ugotovitev obsega skupnega premoženja prosilke in njenega bivšega moža, kot tudi da ni posredoval osnutka tožbe za prosilko, iz vseh drugih postopkov pa tudi izhaja, da so bili že izvedeni v zvezi z ugotovitvijo posebnega premoženja, kot tudi v zvezi s stečajnim postopkom. Odločitev tožene stranke po presoji sodišča ni pravilna glede na to, da nobena določba ZBPP kot pogoj oziroma okoliščino pri presoji izpolnitve pogoja po 24. členu ZBPP, izrecno ne določa vnaprej spisanega osnutka tožbe. Dejstvo je namreč, da nesporno iz razlage tožene stranke izhaja, da takšna tožba za delitev skupnega premoženja še ni bila vložena, že ob samem dejstvu, da sta bila tožnica in njen nekdanji mož poročena 10 let in da imata dokaj veliko premoženja (skupno ali posebno) nakazuje na to, da je vložitev takšne tožbe utemeljena in za tožnico tudi življenjskega pomena. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati v izpodbijani odločbi navedeni razlogi, da se že bpp vlaga v drugih postopkih, ker ne gre za identično pravno in dejansko vprašanje.

Sodišče je tožbi ugodilo, ker je ugotovilo, da tožena stranka ni pravilno uporabila materialnega predpisa, in je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/2006, dalje ZUS-1) ter zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Sodišče ni odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, glede na to, da se po določbi četrtega odstavka 10 člena Zakona o sodnih taksah v postopku za dodelitev bpp taksa ne plača. K točki 2 izreka: Tožnica je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njeni zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožnici glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnici v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/2007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnico v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožnici priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.