Jedro

Pritožbene navedbe o neobstoju dolžnikovega dolga so neutemeljene. Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe. Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen le, če je izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne more uspeti z ugovornimi razlogi, da upnikova terjatev ne obstoji.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o novem izvršilnem sredstvu z dne 21. 2. 2024. 2. Dolžnik vlaga zoper citirani sklep pravočasno laično pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je dolg sodil v osebni stečaj in da mora sodišče, če na računu ni bilo več kot 12 mesecev zarubljenih sredstev, ravnati v skladu z zakonom, zato naj upnika zavrne. Sodišče mora paziti na položaj državljana RS in ne sme kršiti "_preživitvenih obsegov"._

3. Pritožba je bila v skladu s prvim odstavkom 344. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ, vročena upniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Iz razlogov izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočnega1 sklepa o izvršbi z dne 24. 12. 2021 s sklepom z dne 21. 2. 2024 dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem plače ter drugih denarnih prejemkov, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja. Zoper ta sklep je dolžnik vložil ugovor, ki ga je sodišča prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Ugotovilo je, da dolžnik v času sklepa z dne 21. 2. 2024 ni bil zaposlen pri podjetju, ki ga je navedel upniku v predlogu za novo sredstvo, vendar pa je iz podatkov ZZZS z dne 21. 2. 2024 razvidno, da je dolžnikov dolžnik Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), zato je upnik utemeljeno vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z rubežem osebnih prejemkov. Po 128. členu ZIZ se določbe zakona, ki ureja izvršbo na plačo, smiselno uporabljajo tudi za izvršbo na pokojnino, nadomestilo plače, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti in druge stalne prejemke, če zakon ne določa drugače. 6. Pritožbene navedbe o neobstoju dolžnikovega dolga so neutemeljene. Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe. Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen le, če je izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne more uspeti z ugovornimi razlogi, da upnikova terjatev ne obstoji.

7. V zvezi z dolžnikovimi pritožbenimi navedbami, da mora sodišče, če na računu ni bilo več kot 12 mesecev zarubljenih sredstev, ravnati v skladu z zakonom, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z določbami ZIZ. Iz spisa je namreč razvidno, da je bila s sklepom o izvršbi z dne 24. 12. 2021 dovoljena izvršba na podlagi verodostojne listine z rubežem plače in denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet. S sklepom z dne 17. 3. 2023, ki je postal pravnomočen 31. 3. 2023, je bila ustavljena izvršba na denarna sredstva pri organizacija za plačilni promet. Izvršba na stalne denarne prejemke pa je bila ustavljena s sklepom z dne 15. 6. 2023, ki je postal pravnomočen 24. 6. 2023. Upnik je 22. 6. 2023 predlog za predložitev informativnega seznama dolžnikovega premoženja po 31. členu ZIZ2 vložil pravočasno, saj ga je vložil še pred pravnomočnostjo (24. 6. 2023) sklepa o ustavitvi izvršbe na zadnje izvršilno sredstvo, 12. 2. 2024 pa je predlagal izvršbo z rubeže plače, ki jo dolžnik prejema pri delodajalcu A., d. d., Ljubljana. Zato je sodišče prve stopnje kljub ustavitvi izvršbe na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet in stalne denarne prejemke pravilno izdalo izpodbijano sklep, ker je ugotovilo (kar ni pritožbeno izpodbijano), da je dolžnikov dolžnik v času izdaje izpodbijanega sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 21. 2. 2024 ZPIZ. Sodišče prve stopnje je dolžniku tudi pravilno pojasnilo, da bo moral dolžnikov dolžnik (ZPIZ) pri realizaciji sklepa o izvršbi upoštevati, da je denarna socialna pomoč izvzeta iz izvršbe (3. točka 101. člena Zakona o socialnem varstvu).

8. Glede na neutemeljenost pritožbenih navedb, pri čemer pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je bilo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Dolžnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 21. 1. 2022. 2 Seznam premoženja je v situaciji, ko predlagana in dovoljena izvršilna sredstva niso bila uspešna, izvršilno sredstvo v širšem pomenu besede, saj lahko na podlagi predloženega seznama upnik predlaga druga sredstva izvršbe in s tem doseže poplačilo svoje terjatve (primerjaj sklepe Višjega sodišča v Celju I Ip 254/2020, I Ip 191/2021, I Ip 228/2011).