7. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopata B. B. in C. C., odvetnika v Z., na seji senata dne 18. oktobra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 876/2002 z dne 4. 3. 2004 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 2269/2000 z dne 27. 3. 2002, z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 465-02-80/00 z dne 10. 10. 2000 in z odločbo Upravne enote Domžale št. 32100-63/00 z dne 14. 9. 2000 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča o zavrnitvi tožbe zoper odločitev upravnih organov, da kmetija, ki je v bila lasti (pokojnega) moža pritožnice in ki obsega nepremičnine, vpisane v vložek št. 379 in 388 k.o. V., izpolnjuje pogoje za zaščiteno kmetijo in se vpiše v seznam zaščitenih kmetij.

2.Pritožnica se ne strinja z izpodbijano odločitvijo in zatrjuje kršitev 33. člena Ustave v zvezi s 67. členom Ustave ter 69. člena Ustave. Meni, da je Vrhovno sodišče napačno razlagalo 25. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 – v nadaljevanju ZDKG), posebej v tem členu določen rok, v katerem morajo upravni organi po uradni dolžnosti preveriti, ali določene kmetije izpolnjujejo pogoje za zaščiteno kmetijo, in o tem izdati ustrezno odločbo oziroma določiti kmetije, ki pridobijo status zaščitene kmetije po ZDKG. Navaja, da je bila odločba izdana po preteku omenjenega roka. Sodišče je štelo, da gre za instrukcijski rok, ker Zakon za zamudo roka ne določa sankcij. Pritožnica se s tem ne strinja in meni, da je rok prekluziven.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotavljanju dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano odločitvijo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Za kršitev zatrjevanih pravic bi v obravnavanem primeru lahko šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v neskladju z Ustavo, ali če bi bila njegova odločitev očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve. Vendar pa takšnih kršitev izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati. Odločitev je razumno in zadostno obrazložena in temelji na sklepih, ki so možni glede na pravila interpretacije pravnih norm. Sodišče je jasno obrazložilo, zakaj je štelo, da je omenjeni rok iz 25. člena ZDKG instrukcijski in ne prekluziven. Zgolj pritožničino nasprotovanje izpodbijani odločitvi in zatrjevanje njene napačnosti pa ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

4.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Ustave ZUstS in prve alineje 3. točke 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan