Jedro

Eventualno soglasje za mediacijo tožene stranke ne razbremeni trditvenega in dokaznega bremena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Izpodbijana sodba

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 56138/2017 z dne 21. 6. 2017 vzdržalo v veljavi v prvem in tretjem odstavku in s tem toženi stranki naložilo, da tožeči plača stroške upravljanja in obratovanja v znesku 1.268,30 EUR ter izvršilne stroške v višini 128,00 EUR, oboje s pripadki (I. točka izreka). V preostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo (za stroške vplačil v rezervni sklad v višini 154,27 EUR s pripadki; II. točka izreka). V tretji točki izreka je toženi stranki naložilo povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov v višini 247,28 EUR s pripadki.

2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka upravnik poslovne stavbe T., tožena stranka pa je lastnica ene od nepremičnin v tem centru. Kot taka je tožeča stranka toženi stranki izdala račune za stroške upravljanja in obratovanja njene nepremičnine ter za rezervni sklad.1 Teh računov tožena stranka ni plačala. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je tožbeni zahtevek na plačila stroškov upravljanja in obratovanja utemeljen,2 zahtevek za vplačila v rezervni sklad pa je zavrnilo.

Pritožba in odgovor na pritožbo

3. Zoper navedeno sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbeni razlog bistvenih kršitev določil ZPP (sedme in osme točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Zavzela je stališče, da je bila zaradi postopanja prvostopenjskega sodišča „ovirana“ pri uveljavljanju svojih pravic. Navedla je, da je poziv na vložitev prve pripravljalne vloge prejela istočasno kot poziv za priglasitev v postopek mediacije. Pojasnila je, da je „zmotno menila, da priglasitev v postopek mediacije zadovolji procesnim pravilom,“ zaradi česar odgovora na pripravljalno vlogo tožeče stranke ni vložila. Po njenem stališču je bila s postopanjem sodišča zavedena. Zato je predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe.

4. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena

5. Postopek v tej zadevi se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Ker ta predlog (po samem zakonu) ne vsebuje navedb, ki podpirajo tožbeni zahtevek, je prvostopenjsko sodišče tožečo stranko pozvala k dopolnitvi tožbe. Zato je tožeča stranka svojo tožbo dopolnila z vlogo z dne 7. 11. 2017. To vlogo je prvostopenjsko sodišče poslalo toženi stranki 13. 11. 2017 in jo hkrati pozvalo, naj odgovori na navedbe tožeče stranke. Istočasno jih je poslalo poziv za soglasje za udeležbo v postopku mediacije. Oba poziva sta bila toženi stranki vročena 29. 11. 2017, vendar odgovora na pripravljalno vlogo tožena stranka ni vložila. Zato je sodišče prve stopnje dejstva, navedena v dopolnitvi tožbe, štelo za nesporna in tožbenemu zahtevku ugodilo, tako kot je razvidno iz izreka izpodbijane odločbe.

6. Prvostopenjsko sodišče je izpodbijano odločbo izdalo dne 18. 1. 2018, torej po poteku 30 dnevnega roka, šteto od vročitve zgoraj omenjenih pozivov.

7. Zmotno je pritožbeno stališče, da eventualno soglasje za mediacijo toženo stranko razbremeni trditvenega in dokaznega bremena. Kaj takega iz zakona ne izhaja, pa tudi takega pouka toženi stranki sodišče prve stopnje ni dalo. Iz poziva z dne 13. 11. 2017 (list. št. 32) jasno izhaja, da lahko tožena stranka na vlogo tožeče stranke z dne 7. 11. 2017 odgovori in do kdaj lahko to stori. Pojasnjeno pa je tudi, v katerih vlogah je še dopustno utemeljevati tožbeni zahtevek oziroma mu oporekati. Iz povabila v postopek mediacije (list. št. 34) pa ne izhaja, da pravila iz poziva z dne 13. 11. 2017 ne veljajo, če se stranka spusti v postopek mediacije. Ker tekst iz nobenega od obeh pozivov po presoji pritožbenega sodišča nobenemu povprečno razumnemu in povprečno skrbnemu človeku ne nudi opore za tak zaključek, kakršnega je napravila pritožnica, s sklicevanjem na svoje „zmotno razumevanje“ teh pozivov ne more uspeti.

8. Pritožbeno stališče, da pritožničin „neodziv izvira iz postopanja sodišča“ je glede na zgornje razloge torej povsem neutemeljen.

9. Pritožba torej ni utemeljena. Ker pa sodišče druge stopnje ob uradnem preizkusu izpodbijane odločbe ni zaznalo nobenih kršitev iz 2. odstavka 350. člena, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

1 Tožeča stranka je na podlagi Pogodbe upravičena izterjati zapadla vplačila v rezervni sklad v svojem imenu in za korist etažnih lastnikov. 2 Tožena stranka dejstev, ki jih je zatrjevala tožeča stranka, ni prerekala, zato jih je sodišče prve stopnje štelo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP).