Jedro

Zmoten je pritožbeni očitek, da zaradi tega, ker odpoved ne omenja bolniške odsotnosti in disciplinskega postopka, tovrstne tožbene trditve nasprotujejo listinskemu dokazu (odpovedi), sodišče pa bi moralo postopati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP za odpravo nesklepčnosti. Zatrjevanje fiktivnosti odpovednega razloga predpostavlja, da je bila delavcu odpoved podana iz drugih razlogov, kot so vsebovani v obrazložitvi odpovedi, zato zamudne sodbe ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da so dejstva o dejanskih razlogih za odpoved, na katera se opira tožbeni zahtevek (bolniška odsotnost, disciplinski postopek), v nasprotju s predloženim dokazom (odpoved). Prav tako ni podana nesklepčnost tožbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Kot je namreč prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, daljša bolniška odsotnost tožnika in zoper njega uveden disciplinski postopek nista utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritožba sicer navaja, da je bila epidemija splošno znano dejstvo in vztraja pri obstoju utemeljenega poslovnega razloga, kakor je bil obrazložen v odpovedi, vendar s temi navedbami izpodbija prvostopenjsko ugotovitev o fiktivnem odpovednem razlogu, kar predstavlja uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo odločilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 20. 4. 2021 nezakonita. Tožencu je naložilo, da je dolžan tožnika pozvati nazaj na delo, mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati pripadajoča bruto nadomestila plač, od njih odvesti davke in prispevke in mu plačati neto zneske z obrestmi. Povrniti mu mora odmerjene stroške postopka.

2. Zoper zamudno sodbo vlaga pritožbo toženec, formalno zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Očita, da sodbe zaradi neobrazloženosti ni mogoče preizkusiti, saj v njej ni navedeno, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Ne strinja se s prvostopenjsko ugotovitvijo, da odpoved ni bila obrazložena. Vztraja, da je bil podan utemeljen poslovni razlog. Tožbene trditve, da je dejanski razlog za podajo odpovedi predstavljal tožnikov bolniški stalež in zoper njega uveden disciplinski postopek, nasprotujejo vsebini odpovedi, zato bi sodišče moralo ravnati skladno s tretjim odstavkom 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji). To določbo bi moralo uporabiti tudi zato, ker tožbene trditve nasprotujejo splošno znanemu dejstvu, da je bila v Sloveniji razglašena epidemija. Predlaga razveljavitev zamudne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo v pritožbi uveljavljanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Materialno pravo je uporabilo pravilno.

5. Zmoten je očitek o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi v izpodbijani zamudni sodbi ne bilo navedeno, da so bili izpolnjeni pogoji za njeno izdajo. V skladu s prvim odstavkom 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudno sodbo), če toženec v roku iz 277. člena ZPP ne odgovori na tožbo in so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je bila tožba tožencu pravilno vročena v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati; 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana zamudna sodba vsebuje obrazložitev o vseh pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, zato jo je lahko preizkusilo.

6. Pritožba nasprotuje prvostopenjski ugotovitvi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, ker je bila tožniku dejansko podana zaradi daljše bolniške odsotnosti in uvedenega disciplinskega postopka. Poudarja, da bi bila tožniku podana izredna odpoved, če bi mu toženec zaradi kršitve res hotel odpovedati pogodbo o zaposlitvi, tako pa je uporabil milejši ukrep (disciplinski postopek). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s temi navedbami pritožba neuspešno nasprotuje prvostopenjski ugotovitvi o dejanskemu razlogu odpovedi, saj v skladu z drugim odstavkom 338. člena ZPP zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

7. Zmoten je pritožbeni očitek, da zaradi tega, ker odpoved ne omenja bolniške odsotnosti in disciplinskega postopka, tovrstne tožbene trditve nasprotujejo listinskemu dokazu (odpovedi), sodišče pa bi moralo postopati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP za odpravo nesklepčnosti. Zatrjevanje fiktivnosti odpovednega razloga predpostavlja, da je bila delavcu odpoved podana iz drugih razlogov, kot so vsebovani v obrazložitvi odpovedi, zato zamudne sodbe ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da so dejstva o dejanskih razlogih za odpoved, na katera se opira tožbeni zahtevek (bolniška odsotnost, disciplinski postopek), v nasprotju s predloženim dokazom (odpoved). Prav tako ni podana nesklepčnost tožbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Kot je namreč prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, daljša bolniška odsotnost tožnika in zoper njega uveden disciplinski postopek nista utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pritožba sicer navaja, da je bila epidemija splošno znano dejstvo in vztraja pri obstoju utemeljenega poslovnega razloga, kakor je bil obrazložen v odpovedi, vendar s temi navedbami izpodbija prvostopenjsko ugotovitev o fiktivnem odpovednem razlogu, kar predstavlja uveljavljanje nedovoljenega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Glede na obrazloženo je prvostopenjsko sodišče materialnopravno pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved nezakonita (90. člen Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) in utemeljeno ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu tožbenemu zahtevku.

9. Ker že zgoraj navedeni razlogi utemeljujejo zaključek o nezakoniti odpovedi, pritožbene navedbe o tem, da prvostopenjska ugotovitev o neobrazloženi odpovedi ni pravilna, niso bile odločilnega pomena in se pritožbeno sodišče do njih ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. S pritožbo uveljavljeni razlogi niso utemeljeni, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo (353. člen ZPP).

11. Tožnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 155. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP).