Jedro

Namen zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo je ohranitev dolžnikovega premoženja, torej zavarovanje obstoječega premoženjskega stanja dolžnika, da bo upnik po morebitno uspešno uveljavljeni denarni terjatvi zoper dolžnika v sledeči izvršbi lahko prišel do poplačila te terjatve. Dopustna je vsakršna začasnih odredb, ki bi ta namen dosegla, saj so vrste začasnih odredb v 271. čl. ZIZ naštete le primeroma. Upnika s predlagano vsebino začasne odredbe (prepoved kakršnihkoli dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi prodajne pogodbe z dne 29.6.1996 in povzročitvi škode upnikoma, prepoved spremembe terjatve v lastniški delež pri drugodolžniku, prepoved sprememb v delniški knjigi drugodolžnika) namena preprečitve zmanjšanja premoženja dolžnikov ne bi dosegla. Izpolnitev sporne pogodbe namreč ne bi imela za posledico zmanjšanja premoženja drugodolžnika, le lastniška struktura kapitala pri njem bi se spremenila. V primeru izpolnitve sporne prodajne pogodbe z dne 29.6.1996 pa se premoženje prvodolžnika tudi ne bi zmanjšalo, saj bi njegovo premoženje le spremenilo obliko (namesto denarnih sredstev bi prvodolžnik pridobil delnice drugodolžnika). Namena zavarovanja denarne terjatve upnika torej z začasno odredbo v predlagani vsebini ne bi dosegla.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopno sodišče zavrnilo predlog upnikov za izdajo začasne odredbe v zavarovanje bodoče denarne in nedenarne terjatve.

Zoper navedeni sklep sta se upnika pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odst. 338. čl. ZPP. Predlagala sta, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in izda začasno odredbo o predlagani vsebini. Navedla sta, da iz spisa VIII Pg ... in P ... jasno izhaja, da prvotožena stranka upravlja z drugotoženo, toženi stranki pa tudi ne zanikata, da je pogodba z dne 29.6.1996 veljavna in da se uresničuje. Tudi iz spisa je jasno razvidno, da se posel z dne 29.6.1996 izvaja. Izjavo Poliča pa sta tožnika priložila kot dokaz, da pogodbe s prvotoženo stranko ni sklenil, dejansko pa prvotoženi stranki skuša omogočiti uresničitev pogodbe z dne 29.6.1996. Terjatev v zvezi z ničnostjo je verjetno izkazana. Sodišče tudi napačno ugotavlja, da ni izpolnjen pogoj iz četrtega odst. 270. čl. ZIZ, saj se bo postopek izvršbe verjetno vodil v tujini. V svojih vlogah sta tožnika dokazala, da bo uveljavitev njunih terjatev precej otežena, nevarnost nastanka nenadomestljive škode in da toženi stranki ne bosta utrpeli hujših posledic od tiste, ki bi jih brez začasne odredbi utrpeli tožeči stranki. Sodišče teh navedb in dokazov ni ovrednotilo. Nekritično je tudi sledilo trditvam toženih strank, da na podlagi razvezane pogodbe z dne 3.7.1996 tožečim strankam ne gredo nobene pravice. Pogodba namreč še ni razvezana, njuni pravovarstveni zahtevki se ne izključujejo, temveč gre za alternativne zahtevke.

Status drugega tožnika določa pogodba z dne 3.7.1996. Terjatve drugotožnika so v predlogu za izdajo začasne odredbe jasno opredeljene. Sodišče pa tudi napačno ugotavlja, da je le prvi tožnik izpolnil obveznost po pogodbi. Pritožbenih stroškov nista priglasila.

Pritožba ni utemeljena.

Predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve po čl. 270 ZIZ kot tudi v zavarovanje nedenarne terjatve po čl. 272 ZIZ je izkazana verjetnost že obstoječe ali bodoče terjatve.

Upnika svoje bodoče terjatve temeljita na zatrjevani ničnosti pogodbe, sklenjene med prvim dolžnikom in družino Polič z dne 29.6.1996, ker naj bi z njo prvi dolžnik prejel 75 % delež vseh delnic drugodolžnika. Ker pa je prvi dolžnik tuja pravna oseba, naj bi bila taka pogodba v nasprotju z 39. čl. Zakona o javnih glasilih.

V posledici ničnosti pogodbe pa bosta upnika pridobila terjatev na izročitev delnic drugodolžnika po pogodbi z dne 3.7.1996, sklenjeni med upnikoma in P.. Vsebina predlagane začasne odredbe pa naj bi preprečila izvrševanje nične pogodbe z dne 29.6.1996. Upnika naj bi zato imela zoper oba dolžnika tudi nedenarno terjatev na prepoved kakršnegakoli dejanja, ki bi vodilo k izpolnitvi nične pogodbe, predvsem vpisa delnic v delniško knjigo ter sodelovanja pri upravljanju. Denarno terjatev pa predstavlja odškodnina za škodo, nastalo, če bi dolžnika realizirala sporno nično pogodbo ter odškodnina zaradi neutemeljeno izdane začasne odredbe na predlog prvodolžnika v zadevi R Ig ....

Upnika zgolj pavšalno v pritožbi zatrjujeta, naj bi bilo iz sodnih spisov VIII Pg ... in P ... jasno razvidno, da prvodolžnik upravlja z drugodolžnikom (ga financira ter skuša formalno preko sklepov skupščine izpeljati prevzem 75 % delnic drugodolžnika) in da se torej izpodbijana pogodba z dne 29.6.1996 dejansko uresničuje. Navedene pritožbene trditve ne izhajajo iz navedb nasprotne stranke, niti iz predloženih dokazov. Kateri dokazi naj bi navedene pritožbene trditve potrjevali, pa pritožnika ne navajata. Pravilen je zato zaključek prvostopnega sodišča, da upnika nista verjetno izkazala izpolnjevanja sporne pogodbe z dne 29.6.1996. Pritožbeno sodišče tudi v celoti sprejema pravno razlogovanje prvostopnega sodišča o ničnosti pogodbe z dne 29.6.1996 glede na trditve in dokaze upnikov (izjava V. P. v prilogi A 23), da do sklenitve pogodbe ni prišlo. Navedbe upnikov, na eni strani, da je pogodba nična, na drugi pa, da sploh ni bila sklenjena, so torej same s sabo v nasprotju.

Protispisen je tudi pritožbeni očitek prvostopnemu sodišču, da v izpodbijanem sklepu šteje pogodbo, sklenjeno med upnikoma in P. z dne 3.7.1996, za razdrto. Prvostopno sodišče v sklepu opozarja le na ponovno izključujoče nasprotje med vsebino uveljavljanega pravnega varstva upnikov. V tem postopku predlagana vsebina začasne odredbe naj bi varovala terjatev upnikov na izročitev delnic drugodolžnice, ki jo temeljita na sklenjeni pogodbi o nakupu delnic z dne 3.7.1996 in ki je sodno še ne uveljavljata. V postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru, ki se vodi pod opr. št. P ... (dopolnitev tožbe na list. št. 55 - 57 spisa P ...), pa upnika kot tožnika prav to pogodbo izpodbijata z uveljavljanjem ugotovitvenega zahtevka, da je navedena pogodba razdrta kot primarnega, in oblikovalnega na razveljavitev pogodbe kot podrednega. Zahtevek, ki naj bi bil s predlagano začasno odredbo varovan in zahtevek, ki ga uveljavljata upnika kot tožnika pri Okrožnem sodišču v Kopru, se torej medsebojno izključujeta.

Pravno zmotno je stališče pritožnikov, da gre v obeh postopkih za alternativne zahtevke. Te lahko upnik (tožnik) uveljavlja le v istem postopku, v katerem sodišče s sodbo tožencu naloži več možnosti izpolnitve obveznosti, izbira izpolnitve pa je prepuščena tožencu.

Gre za primere, ko ima alternativna možnost izpolnitve podlago v materialnem pravu. V situaciji, ko se zahtevka izključujeta (eden na izpolnitev obveznosti iz pogodbe - izročitev delnic in drugi na odškodninski zahtevek kot posledico razdrte oz. razveljavljene pogodbe), za kar v konkretnem primeru gre, sta ta zahtevka lahko postavljena le v razmerju eventualnosti oz. podrednosti in to v istem postopku (dr. Poznič - Građansko procesno pravo, stran 329). Ob povedanem pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge in zaključek prvostopnega sodišča, da upnika nista verjetno izkazala obstoja nedenarne terjatve.

Upnika s predlagano začasno odredbo želita varovati tudi denarno terjatev, ki naj bi jo zoper dolžnika imela zaradi povzročitve škode, nastale zaradi izpolnjevanja nične pogodbe z dne 29.6.1996 in neupravičene izdaje začasne odredbe v zadevi R Ig .... Namen zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo je ohranitev dolžnikovega premoženja, torej zavarovanje obstoječega premoženjskega stanja dolžnika, da bo upnik po morebitno uspešno uveljavljeni denarni terjatvi zoper dolžnika v sledeči izvršbi lahko prišel do poplačila te terjatve. Dopustna je vsakršna začasnih odredb, ki bi ta namen dosegla, saj so vrste začasnih odredb v 271. čl. ZIZ naštete le primeroma. Upnika s predlagano vsebino začasne odredbe (prepoved kakršnihkoli dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi prodajne pogodbe z dne 29.6.1996 in povzročitvi škode upnikoma, prepoved spremembe terjatve v lastniški delež pri drugodolžniku, prepoved sprememb v delniški knjigi drugodolžnika) namena preprečitve zmanjšanja premoženja dolžnikov ne bi dosegla. Izpolnitev sporne pogodbe namreč ne bi imela za posledico zmanjšanja premoženja drugodolžnika, le lastniška struktura kapitala pri njem bi se spremenila. V primeru izpolnitve sporne prodajne pogodbe z dne 29.6.1996 pa se premoženje prvodolžnika tudi ne bi zmanjšalo, saj bi njegovo premoženje le spremenilo obliko (namesto denarnih sredstev bi prvodolžnik pridobil delnice drugodolžnika). Namena zavarovanja denarne terjatve upnika torej z začasno odredbo v predlagani vsebini ne bi dosegla.

Glede na povedano prvostopnemu sodišču ni bilo potrebno presojati drugega pogoja za izdajo začasne odredbe po 270. in 272. čl. ZIZ - to je obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve upnikov brez začasne odredbe precej otežena, nevarnosti nastanka nenadomestljive škode in zatrjevanega dejstva, da dolžnika ne bi utrpela hujših posledic od tistih, ki bi jih brez izdane začasne odredbe utrpela upnika.

Ker je glede na trditve strank in predložene dokaze prvostopno sodišče dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo in materialnopravno pravilno odločilo, ni pa zagrešilo nobene bistvene postopkovne kršitve iz drugega odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, je bilo potrebno pritožbo upnikov kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).